429,4 milijona evrov škode. Prišla je tudi celostna ocena škode na celotni ravni v letu 2013: znašala je za 140 milijard dolarjev.
Slovenska vlada se je seznanila s končno oceno škode zaradi vremenskih ujm med 30. januarjem in 27. februarjem letos. Največ škode je nastalo v gozdovih in na gozdnih cestah, za 214,3 milijona evrov, sledi pa škoda na elektroenergetski infrastrukturi (80,5 milijona evrov).
Za 42,7 milijona evrov škode so ujme februarja povzročile v gospodarstvu, škode na železniški infrastrukturi pa je za 40,9 milijona evrov, kažejo podatki, ki jih je v ponedeljek potrdila državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah.
Škoda na vodotokih znaša 26,8 milijona, škoda na stvareh 12,8 milijona, škoda na državnih cestah 8,8 milijona in škoda na kulturni dediščini 2,7 milijona evrov. Gre za škodo, ki je nastala na območju Gorenjske, Koroške, Notranjske in ljubljanske, podravske, posavske, severnoprimorske, vzhodno- in zahodnoštajerske ter zasavske regije.

Dosežen limit za evropsko pomoč
Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za letošnje leto, kar pomeni, da je dosežen limit za evropsko pomoč.

Vlada bo tako gospodarskemu, kmetijskemu in obrambnemu ministrstvu naročila, da pripravijo vlogo za pomoč iz Solidarnostnega sklada EU. Gospodarskega ministra Metoda Dragonjo bo pooblastila, da vlogo za pomoč posreduje Evropski komisiji.

Vlada bo pristojnim ministrstvom naložila še, da pripravijo program odprave posledic neposredne škode v gospodarstvu in na infrastrukturi.
Pozavarovalnica Swiss Re je pripravila oceno škode, ki je nastala na celotnem planetu Zemlja v lanskem koledarskem letu. Škode je precej manj kot leto poprej.
140 milijard proti 190 milijardam dolarjev
Narava in in človek so glede na izračune pozavarovalnice skupno povzročila za 140 milijard dolarjev (101 milijardo evrov), kar je 56 milijard dolarjev manj kot leta 2012 in precej pod desetletnim povprečjem, ki znaša 190 milijard dolarjev. Število smrtnih žrtev pa se je skoraj podvojilo.

Škoda za zavarovalnice je znašala 45 milijard dolarjev,
Najdražje poplave v osrednji, vzhodni Evropi
Najdražja katastrofa za zavarovalnice so bile lani poplave v osrednji in vzhodni Evropi, ki so po štirih dneh močnih dežnih padavin najbolj prizadele Nemčijo, Češko, Madžarsko in Poljsko. Poplave so v maju in juniju povzročile za 16,5 milijarde dolarjev škode, od tega so je morale zavarovalnice pokriti za 4,1 milijarde dolarjev.
Toča po Nemčiji in Franciji
Kmalu zatem, konec julija, je po večjem delu Nemčije in Francije klestila toča. Neurja so prizadela gosto naseljena območja, zavarovalnice pa so morale izplačati za 3,8 milijarde dolarjev odškodnin. Še nikoli prej ni toča povzročila tako visoke škode, ugotavlja Swiss Re.

Poplave v Ameriki
Tudi drugod po svetu so se borili z naraslimi vodami. Tako je junija v Severni Ameriki po šestih dneh padavin poplavilo kanadsko mesto Calgary, zaradi česar je nastalo za 4,7 milijarde dolarjev škode, od katere so je morale zavarovalnice izplačati za 1,9 milijarde dolarjev. O poplavah so lani poročali tudi iz Avstralije, Azije in Južne Amerike.

Veliko več smrtnih žrtev
Število smrtnih žrtev zaradi katastrof se je s 14.000 v letu 2012 lani povzpelo na 26.000, najbolj pa je bila prizadeta Azija. Največ smrtnih žrtev je terjal tajfun Haiyan, ki je novembra prizadel Filipine. Umrlo je približno 7500 ljudi, več kot štiri milijone jih je ostalo brez strehe nad glavo.

Druga največja humanitarna katastrofa so bile lani junijske poplave v indijski zvezni državi Uttarakhand, ki so zahtevale življenje približno 6000 ljudi.

Da so katastrofe lani povzročile manj škode lot leta 2012, strokovnjaki pojasnjujejo z dejstvom, da je sezona orkanov v ZDA minila zelo mirno. Kljub temu pa so tornadi in z njimi povezana neurja v ZDA tudi lani povzročili ogromno škodo.