Da bi pospešili delo, sta slovenska vlada in Evropska komisija oblikovali delovno skupino, v kateri so visoki predstavniki obeh strani in ki skrbi za čim hitrejše in prožnejše administrativne postopke. Skupina se je prvič sestala prejšnji petek, drugi sestanek bo konec tega tedna.

Postopki pridobivanja evropskih sredstev so zapleteni in dolgotrajni, bruseljski skladi pa finančno omejeni, zato je oblikovana skupna delovna skupina, ki bo usklajevala na slovenski strani čim hitrejšo pripravo, na bruseljski strani pa čim hitrejšo obravnavo celovitega finančnega svežnja evropske pomoči.

Na prvem mestu je solidarnostni sklad, v njem za pomoč po poplavah 400 milijonov evrov, nato programi regionalne in kohezijske politike, med njimi kohezijski sklad, ki je namenjen manj razvitim članicam Unije.

V prejšnjem proračunskem obdobju je bilo Sloveniji po navedbah Bruslja za zaščito pred poplavami namenjenih 92 milijonov evrov, v sedanjem sedemletnem kohezijskem svežnju pa 110 milijonov, vendar ima Slovenija možnost, da program preoblikuje tako, da obnovi po poplavah nameni več sredstev.

In nazadnje še ena orjaška bruseljska vreča, sklad za okrevanje po pandemiji. Slovenija se je odločila, da bo iz njega koristila približno poldrugo milijardo evrov nepovratnih sredstev, a pustila za več kot dve milijardi evrov posojil – denar, ki ga bo, če se bo zdaj zanj odločila, morala vrniti, a po ugodni obrestni meri, saj se zanj na finančnih trgih v imenu vseh članic Unije zadolžuje Evropska komisija.

Sestanki skupine, ki jo na slovenski strani vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Igor Mally, večinoma potekajo na daljavo, tehnična usklajevanja pa, zatrjujejo v Bruslju, neprekinjeno ves čas.