Javni dolg Slovenije je bil med julijem in septembrom tako za 0,1 odstotne točke manjši kot četrtletje prej in se je ustavil pri 44,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je sporočil Eurostat. Leta 2010 je v istem obdobju znašal 38,3 odstotka BDP-ja.

Vrednostni papirji z izjemo delnic so medtem v Sloveniji predstavljali večino javnega dolga (39,9 odstotka BDP-ja), posojila 4,2 odstotka, tuje valute in depoziti pa 0,3 odstotka BDP-ja.

Slovenija še vedno izkazuje malce boljšo sliko
Na četrtletni ravni se je javni dolg 17 držav s skupno evropsko valuto v tretjem trimesečju lani znižal, in sicer za 0,3 odstotne točke, na 87,4 odstotka BDP-ja. Javni dolg v sedemindvajseterici se je medtem v obravnavanem četrtletju glede na predhodno četrtletje zvišal za 0,5 odstotne točke, na 82,2 odstotka BDP-ja.

Na letni ravni se je javni dolg med julijem in septembrom povečal v 20 državah EU-ja, znižal pa v sedmih. Največjo rast so imele Grčija (+20,3 odstotne točke), Portugalska (+18,9 odstotne točke) in Irska (+16,5 odstotne točke). Največji padec so imeli na Švedskem (-1,6 odstotne točke), v Luksemburgu (-1,4 odstotne točke) in v Bolgariji (-0,9 odstotne točke).