Po podatkih slovenskega notranjega ministrstva je za evropske volitve v posebni volilni imenik vpisanih 1977 volilnih upravičencev, torej slovenskih državljanov s stalnim prebivališčem v Bosni in Hercegovini, navaja STA.

Državna volilna komisija (DVK) je slovenskim volivcem v Bosni poslala gradivo za volitve v Evropski parlament, tako da lahko glasujejo tudi po pošti. Za referendume pa volilni upravičenci s stalnim prebivališčem v tujini ne prejmejo volilnega gradiva po uradni dolžnosti, ampak morajo za glasovanje po pošti iz tujine oddati vlogo najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja. Lahko se odločijo tudi za glasovanje na diplomatsko-konzularnem predstavništvu, so pojasnili na DVK-ju.

Služba Državne volilne komisije (DVK) je doslej za glasovanje na evropskih volitvah prejela pet vlog, osem pa za posvetovalne referendume.

Po Zorčičevih besedah lahko na referendumskem glasovanju v BiH-u pride do težav, "če bo situacija takšna, o kakršni smo obveščeni od ministrstva za zunanje zadeve".

Izrazil je upanje, da bodo za do zdaj prijavljene volivce na glasovanje na veleposlaništvu v Sarajevu našli rešitev in jim nekako omogočili glasovanje. Opozoril pa je, da je to negotovo, saj DVK nima posebnih pooblastil v zvezi z diplomatskimi odnosi z BiH-om, niti ni pristojen za razlaganje dunajske konvencije.

Zorčič je poudaril, da DVK poskuša omogočiti glasovanje vsem volivcem, tako izseljencem kot tudi tistim, ki bodo na dan volitev v tujini. "Trudimo se, da jih – kolikor se le da – polovimo in jim omogočimo glasovanje, ampak vseh situacij pa seveda tudi ni mogoče niti predvideti niti preprečiti," je še dejal.

Onemogočeno glasovanje na veleposlaništvu

Srbski ministri Staša Košarac, Srđan Amidžić in Nenad Nešić so v ponedeljek zvečer – takoj po tem, ko je svoj obisk v Sarajevu sklenil evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi – še drugič v enem tednu glasovali proti odločitvi, da bi državljani Slovenije, Poljske in Romunije, ki živijo v Bosni in Hercegovini, lahko svoje glasove v nedeljo oddali tam.

Predlog zunanjega ministrstva BiH-a svetu ministrov, v katerem je to predlagalo sprejetje diplomatskih not veleposlaništev Slovenije, Poljske in Romunije in soglasje za organizacijo glasovanja v teh veleposlaništvih za svoje državljane, ki bivajo v BiH-u, zaradi nasprotovanja dela ministrov že 28. maja ni dobil zadostne podpore. Nato so bile opravljene dodatne konzultacije in vnovično glasovanje, katerega izid je ostal enak.

Kot poroča dopisnik RTV Slovenija z Balkana Boštjan Anžin, je običajno odobritev glasovanja rutinska odločitev na podlagi vzajemnosti in dunajske konvencije, tokrat pa so ministri iz srbskih vrst očitno menili, da je pravi način protesta proti podpori resoluciji o genocidu v Srebrenici, da državljanom treh držav odrečejo pravico glasovanja na volitvah.

Kot Anžin še povzema odzive političnih komentatorjev v BiH-u, gre pri potezi za nevarno sledenje politiki predsednika entitete Milorada Dodika in velik madež na diplomatskih odnosih s tremi članicami Evropske unije. Romunijo so Srbi do zdaj prištevali med zaveznice, saj ne priznava Kosova, Slovenija pa je bila med najbolj zaslužnimi, da je Bosna in Hercegovina prišla do statusa kandidatke.

Tanja Fajon: Blokada je nesprejemljiva

Blokada glasovanja državljanom Slovenije, Poljske in Romunije v BiH-u na evropskih volitvah je nesprejemljiva, je v odzivu dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. "Zunanje ministrstvo je že sporočilo, da gre za nesprejemljivo potezo vlade v BiH-u, ki je v nasprotju z vsemi temeljnimi vrednotami EU-ja ter ne nazadnje tudi v nasprotju s prijateljskimi odnosi med državama in ustaljenimi praksami, ko gre za izvajanje volitev," je poudarila Tanja Fajon in spomnila, da je BiH nedavno dobil zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj za članstvo v EU-ju.

Povedala je, da so na pogovor že poklicali začasno odpravnico poslov BiH-a v Sloveniji in ji izrazili protest. Prav tako je poudarila, da tako slovensko veleposlaništvo v BiH-u kot zunanje ministrstvo iščeta možnosti, kako državljankam in državljanom Republike Slovenije v BiH-u omogočiti udeležbo na evropskih volitvah.

Ob tem je Tanja Fajon odločitev BiH-a označila za spolitizirano potezo, saj je v razpravo vnesla glasovanje o resoluciji ZN-a o genocidu v Srebrenici.

Potezo obsodila tudi predsednica Nataša Pirc Musar

Da je onemogočanje udeležbe na volitvah nedopustno, je v odzivu na zavrnitev soglasja za izvedbo evropskih volitev na slovenskem veleposlaništvu v Sarajevu opozorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

"Slovenija je ena najaktivnejših držav v podpori Bosni in Hercegovini na njeni evropski poti. Tudi v sedanjem sklicu Evropskega parlamenta smo si uspešno prizadevali, da BiH dobi evropsko prihodnost. Zato obžalujem nerazumljivo onemogočanje soglasja za izvedbo volitev v Evropski parlament na slovenskem veleposlaništvu v Sarajevu s strani ministrov iz vrst entitete Republike Srbske. Takšne poteze dodatno zavirajo evropski napredek te države in so nesprejemljive," je sporočila predsednica.

Dodala je, da je bila že seznanjena, da slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve in Državna volilna komisija že iščeta načine, s katerimi bi slovenskim državljanom, ki prebivajo na ozemlju BiH-a, omogočili glasovanje na evropskih volitvah. "Pričakujem, da bo tudi Bosna in Hercegovina spoštovala vladavino prava," je poudarila.