Slovenski proračunski načrt predvideva pravočasno odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja v prihodnjem letu, a priporočen tempo strukturnih fiskalnih reform po pričakovanjih ne bo dosežen, obenem ugotavlja komisija in slovenske oblasti poziva k ukrepanju.

Ob tem je ocenila, da je napredek Slovenije pri izvajanju fiskalnih strukturnih reform omejen, zato je slovenske oblasti pozvala k pospešitvi uresničevanja teh priporočil.

Bulčeva: Dobro sporočilo iz Bruslja ne sme delovati kot uspavalo
Slovenija je danes iz Bruslja dobila dobro sporočilo, ki pa ne sme delovati kot uspavalo, saj bo komisija zdaj zelo pozorno spremljala izvajanje obljubljenih fiskalnih in strukturnih sprememb, pri čemer sta med glavnimi izzivi sprejetje zakona o fiskalnem pravilu in analiza izdatkov v zdravstvu, je evropska komisarka Violeta Bulc izpostavila v odzivu na bruseljsko oceno slovenskega proračuna.

Komisarka verjame, da se je vlada dobro organizirala in da razume, kaj mora storiti za odpravo presežnega primanjkljaja - ob tem vabi vse igralce, da dejavno prispevajo k uresničevanju teh zavez in resno pristopijo k iskanju novih rešitev ter s tem pomagajo Sloveniji, da vstopi v skupino najboljših, saj ni nobenega razloga, da tega ne bi dosegla.

Bulčeva tudi verjame v razumnost slovenskega prostora in v to, da bo Slovenija našla prave rešitve, ki jo bodo popeljale v stabilno okolje, ki je pogoj za razcvet gospodarstva. "Dejstvo je, da stari modeli ne delujejo več. Kdor koli zagovarja stare modele, bo imel težave pri doseganju ciljev," je še opozorila.

Bruselj pričakuje znižanje izdatkov za plače v javnem sektorju
Po neuradnih informacijah so ključni zakon o izvajanju fiskalnega pravila za zagotovitev uravnoteženega proračuna, celovit pregled javnih izdatkov za zagotovitev proračunskih prihrankov v letu 2015 in pozneje, dolgoročno pa tudi pokojninska in zdravstvena reforma.

V sklopu načrtovanih ukrepov za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja v prihodnjem letu je tudi znižanje izdatkov za plače v javnem sektorju, zato se predvideva, da bo ta ukrep izveden, še poudarjajo v Bruslju.

Kratek povzetek splošne bruseljske ocene ukrepanja Slovenije na fiskalnem področju je, da komisija pozdravlja dosedanji napredek ter poziva k doslednemu izvajanju načrtovanih in priporočenih ukrepov, na nekaterih področjih pa k pospešitvi izvajanja.

Nepredvideni izdatki pomenijo grožnjo
Ob tem v Bruslju opozarjajo na nevarnost, da bi nepredvideni enkratni izdatki ogrozili prizadevanja za odpravo presežnega primanjkljaja in dolgoročno ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP-ja.

Konkretnih primerov niso navajali, a med enkratnimi izdatki, ki v prihodnje čakajo Slovenijo, so na primer odškodnine za izbrisane in poplačilo varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.

Slovenija je zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja v postopku od leta 2009. Rok za njegovo odpravo je prihodnje leto. Komisija ji je za prihodnje leto napovedala 2,9-odstotni primanjkljaj, po načrtih vlade pa naj bi bil 2,8-odstoten.

Če komisija presodi, da ukrepanje članice ni ustrezno, lahko v skrajnem primeru predlaga tristopenjske sankcije v vrednosti 0,2 odstotka BDP-ja; najprej obrestovani depozit, nato neobrestovani depozit, ki na koncu postane globa.

Le pet proračunov povsem skladnih s pravili
Evropska komisija je pri ocenjevanju skladnosti proračunov evrskih članic Unije s paktom o stabilnosti in rasti, ki opredeljuje evropska proračunska pravila, države razdelila v tri skupine: tiste s tveganji, pretežno skladne in skladne s pravili.

Tveganja komisija ugotavlja v Franciji, Italiji, Španiji, Belgiji, Avstriji, na Portugalskem in Malti. V srednji skupini so poleg Slovenije še Estonija, Latvija in Finska. Vse te države komisija poziva, naj v sklopu nacionalnih proračunskih procesov ustrezno ukrepajo za zagotovitev skladnosti njihovih proračunov z evropskimi pravili. Razmere v Franciji, Italiji in Belgiji bo komisija znova preverila na začetku marca.

Pet držav - Nemčija, Irska, Luksemburg, Nizozemska in Slovaška - je po oceni komisije pripravilo proračunske načrte, ki so v skladu z evropskimi pravili.