Po njegovih besedah se je luksemburško predsedstvo trudilo do konca, za nas pa je bil sprejemljiv tudi zadnji kompromisni predlog. Podrobnosti o tem sicer ni navedel.

Nove okoliščine bodo precej težje
Slovenija se ni pridružila skupini novink, ki so po propadu pogajanj kot gesto za zagotovitev dogovora ponudile znižanje lastnega izplena. S tem bi si namreč država poslabšala pogajalski položaj v prihodnje, je pojasnil Janša.

Premier je napovedal, da se bo Slovenija prilagodila novim okoliščinam. Zavedamo se, da bo skupen obseg porabe težko večji, zato se lahko zgodi, da bomo imeli manjše možnosti za dostop do sredstev, je dejal Janša.

Janša kritičen do Blaira
Predsednik vlade je bil zelo kritičen do Velike Britanije, ki je vztrajala, da bi se o spornem rabatu pogajali le v povezavi z razpravo o strukturi celotnega proračuna. Tako je nerealno pričakovati, da se bo v času britanskega predsedovanja EU-ju v drugi polovici leta zgodil dogovor, je dejal Janša.

Kot je prepričan premier, zavrnitev ustave ni povezana z vsebino dokumenta, ampak gre za to, da je Evropa v zadnjem obdobju naredila velike korake naprej, ki pa niso bili prebavljeni. EU je izgubil ritem, ki ga mora znova najti.

Slovenija bo morala zaradi nespremenjenega britanskega rabata v prihodnje plačati 200 milijonov evrov, zato je v skupini 24 članic, ki se jim rabat zdi neupravičen. Zaradi podaljšanega procesa sprejemanja evropske ustave pa bo leta 2008 Slovenija sama predsedovala EU-ju, je še dejal premier. Priprave naj bi tekle dobro in brez zamud.

Rupel: Navdušenje pada
Zunanji minister Dimitrij Rupel je menil, da je treba po dolgem obdobju pozitivnega razvoja EU-ja analizirati dosežke in odstraniti ovire.

Navdušenje nad povezavo in solidarnost v EU-ju popuščata, zato je to naloga tudi za Slovenijo, ki bo leta 2008 predsedovala Uniji, je dodal minister in napovedal, da ima Evropa zdaj na voljo poldrugo leto za razmislek o tem, kako naprej.

Predsednik državnega zbora France Cukjati je izrazil optimizem, da se bo na koncu vseeno našla ugodna rešitev za Slovenijo. Pred tem pa je potrebno zajeti sapo in počakati.

Potočnik poleg obžalovanja izrazil tudi upanje
Evropski komisar Janez Potočnik je izrazil obžalovanje, da se vrhu EU-ja ni uspelo dogovoriti o finančnem okvirju povezave. Neuspeh vrha je še eno potrdilo, da so težave in izzivi v EU-ju resni in da potrebujejo poglobljeno analizo in prave odgovore, je poudaril komisar. Pravi vzroki za neuspeh so v odsotnosti pripravljenost na skupno soočanje z izzivi sveta, ki postaja vse manjši.

Odgovori nanje ležijo v že dogovorjenih lizbonskih usmeritvah. Potočnik upa, da bo EU neuspeh izkoristil za naslovitev pravih težav in prestrukturiranje proračuna v večjo razvojno naravnanost.

Evropski poslanci o propadu pogajanj o finančni perspektivi
Brejc: Prevladali so notranjepolitični egoizmi
Mihael Brejc je dejal, da je neuspeh dogovora o novi finančni perspektivi EU-ja za obdobje 2007-2013 pokazal, da Evropski svet sam ni sposoben reševati teh vprašanj in da se morajo v iskanje rešitev očitno vključiti tudi drugi, zlasti Evropski parlament. Po njegovem mnenju so prevladali notranjepolitični egoizmi.

Kacin: Blairova skušnjava
Jelko Kacin je pričakoval neuspeh usklajevanj o novi finančni perspektivi, saj je bilo bližnje britansko predsedovanje EU-ju za britanskega premierja Tonyja Blaira prevelika skušnjava in priložnost za dokazovanje pomena, vloge in moči Londona v EU-ju.

Ljudmila Novak: Opredeliti nove cilje in smisel EU-ja
Propad pogajanj o prihodnji finančni perspektivi je EU pahnil v globoko krizo, za izhod iz nje pa bo potreben čas, pa tudi novi dogovori ter nova opredelitev ciljev in smisla EU-ja. Podaljšanje časa za ratifikacijo ustavne pogodbe je korak k ponovnem premisleku o tem, meni Ljudmila Novak.

Drčar Murko: Neuspeh visel v zraku
Mojca Drčar Murko meni, da je propad pogajanj visel v zraku že od neuspelega referenduma o evropski ustavni pogodbi v Franciji. Dejala je, da so nekatere države članice z nepopustljivostjo sporočile, da ne želijo, da bi se EU razvil v politično Unijo, ampak naj bi bil omejena na notranji trg.

Pahor za vseevropski referendum
Borut Pahor je dejal, da je že dlje časa opozarjal, da se lahko stvari v EU-ju tako močno zapletejo, pri čemer je seveda upal, da se ne bodo. Po njegovem mnenju je treba oblikovati novo ustavo, ki bo kratka in jasna, o njej pa bi na referendumu isti dan odločali vsi Evropejci hkrati.