Z dnem vstopa Slovenije v Evropsko unijo, 1. maja 2004, se bodo pri institucijah EU-ja lahko za stalno zaposlili tudi Slovenci. Na službe v prihodnjih letih lahko tako računa okrog 335 Slovencev, zanimanje zanje pa je ogromno, saj se je na ustrezne razpise prijavilo okrog 2.000 ljudi.

To seveda niso edine službe, ki so na voljo slovenskim državljanom - obstaja namreč še cela vrsta del po pogodbi, torej začasnih služb. Zanimanje precej presega ponudbo tovrstnih delovnih mest, morda tudi zato, ker plača za rang pomožnega administratorja A8, kar je najnižja raven klasifikacije za univerzitetno izobražene uslužbence, znaša 4078,92 evra bruto oziroma slab milijon slovenskih tolarjev.

Omenjena plača velja torej za stalne službe ranga A8, za kar je Evropska unija maja letos izdala več razpisov, na katere so se lahko prijavljali državljani desetih držav pristopnic EU-ja. Tako so se Slovenci lahko prijavili na delovno mesto ranga A8 na štirih različnih področjih - na področju evropske javne uprave, pravnem področju, ekonomskem področju in na področju revizorstva; izšel je še razpis za sekretarje, ki bodo opravljali tajniško-administrativna dela; EU pa je razpisala tudi prosta delovna mesta za svobodne prevajalce, tolmače, prevajalce pomočnike ter pravnike lingviste.

Na delovna mesta ranga A8 se je prijavilo čez tisoč Slovencev, natančno 1081. Zanje je potrebna univerzitetna izobrazba, niso pa potrebne delovne izkušnje. Gre za delovna mesta istega ranga, razlikujejo se le po področjih. Tako se je za delo na področju evropske javne uprave prijavilo 517 Slovencev - službo jih bo dobilo 25, za pravno področje 207 Slovencev - EU jih namerava zaposliti 20, ekonomistov se je prijavilo 314 - službo jih bo dobilo 10, najmanj slovenskih državljanov, 43, pa se je v okviru tega razpisa prijavilo za revizorja - zaposlitev jih bo, tako kot ekonomistov, našlo 10.

Povpraševanje po prevajalcih
Veliko je tudi povpraševanje po slovenskih prevajalcih in tolmačih, vendar je tukaj ponudba manjša. Že aprila je izšel razpis za slovenske tolmače - teh naj bi EU potreboval skupno 80, vendar se je na razpis prijavilo le 48 Slovencev. Je pa zato več prevajalcev poslalo svoje prošnje za delo pomožnih prevajalcev. To je stalna služba ranga LA8, kjer bo delo dobilo 135 Slovencev, prijavljenih je 318 ljudi.

Omeniti velja še delo svobodnih prevajalcev, ki pa ni stalno; je delo po pogodbi, opravljati pa ga je mogoče kar iz domačega naslanjača. Pri tem je treba poudariti, da delo, četudi je nekdo izbran za svobodnega prevajalca, ni zagotovljeno. EU ga lahko ponudi, lahko pa tudi ne. V povezavi je veliko povpraševanje tudi po pravnikih lingvistih. Razpis zanje je izšel junija letos, EU pa namerava zaposliti okrog 40 Slovencev na tem področju. Omenjena služba pomeni rang LA7/LA8.

Na razpis za tajniško-administrativna dela, za katerega zadostuje srednješolska izobrazba, je prispelo 441 prošenj iz Slovenije, službo pa naj bi dobilo 95 ljudi. Gre za rang delovnega mesta C5/C4.

In kakšna so plačila za omenjena delovna mesta?
Po veljavni sistematizaciji delovnih mest, ki pa je trenutno v reformi, so delovna mesta razdeljena v kategorije A, B, C in D, v jezikovni službi pa je rang označen z LA. Kategorija A ima več stopenj - od A1 do A8, pri čemer je stopnja A1 najvišja, to delovno mesto zasedajo generalni direktorji generalnih direktoratov. Ti imajo seveda najvišjo plačo, ki pa lahko naraste največ na 15.414,47 evra bruto oziroma 3,6 milijona slovenskih tolarjev. Kot smo že omenili, se je razpis za stalne službe, ki so na voljo tudi Slovencem, nanašal na rang A8, plača za prvo stopnjo tega ranga pa znaša 4.078,92 evra. Za prevajalce ranga LA8 je plača enaka kot za upravne delavce ranga A8.

Za kategorijo B, ki se deli na stopnje od B1 do B4, se dohodek giblje med 3.010,37 evra bruto pa do 7.404,16 evra bruto oziroma od 700.000 tolarjev do 1.700.000 tolarjev. Naslednji rang je rang C, ki ima eno stopnjo več kot kategorija B. Plača sega od 2.322,00 evra bruto do 4.404,65 evra bruto oziroma med 550.000 in 1.050.000 tolarji. Že omenjeni razpis za Slovence se je nanašal tudi na rang delovnega mesta C4/C5, kjer se plača giblje okoli 600.000 tolarjev. Za najnižji rang D, ki sega od stopnje 1 do 4, pa plača znaša od 2.099,79 do 3.427,39 evra bruto oziroma od pol milijona do 800.000 slovenskih tolarjev.

Dodatki pri plači
Zaposleni pri institucijah v Bruslju lahko k svoji osnovni plači prejemajo tudi različne dodatke. Družinski dodatek je sestavljen iz gospodinjskih doklad, otroškega dodatka in dodatka za izobraževanje. Gospodinjski dodatek je stalen in znaša pet odstotkov osnovne plače zaposlenega ali pa 184,33 evra (okoli 43.000 SIT) - kar je pač več. Do tega dodatka so upravičeni poročeni uradniki, ločeni ali vdovci z otroci in tisti, ki lahko dokažejo, da imajo družinske dolžnosti.

Uslužbenci, ki imajo otroke, prejmejo tudi otroški dodatek. Ta znaša 237,38 evra (okrog 55.000 SIT) na mesec na otroka. Omenjeni znesek prejmejo samodejno vsi starši, katerih otroci niso starejši od 18 let, na prošnjo in če se mladostnik šola, pa je mogoče otroški dodatek prejemati do "otrokovega" 26. leta starosti. Za šolajoče se otroke je mogoče prejeti tudi tretji v okviru družinskega dodatka - dodatek za šolanje. Denar je povrnjen v višini realnih stroškov izobraževanja oziroma največ 214,14 evra (okrog 50.000 SIT) na mesec na otroka.

To pa še ni vse. Zaposleni lahko poleg družinskega dodatka prejmejo tudi doklade zaradi izselitve iz svoje domovine, ki znašajo 16 odstotkov celotne plače (osnovne in vseh dodatkov). Do tega dodatka so upravičeni tisti, ki niso in nikoli niso bili državljani države, kjer opravljajo svojo zaposlitev in ki niso pred nastopom službe dlje časa bivali v tej državi. In pa tisti, ki sicer so državljani te države, kjer delajo, vendar pa so pred nastopom službe več kot deset let živeli zunaj nje.

Če pa zaposleni zunaj svojih uradnih delovnih ur še "poučujejo" oziroma dajejo nasvete drugim, pa so upravičeni še do "učiteljskega dodatka". Ta znaša 0,45 odstotka osnovne mesečne plače za vsako uro svetovanja. Omeniti velja še, da so evropski uradniki upravičeni tudi do cele vrste nadomestil - za namestitev, preselitev, odstranitev pohištva in osebnih reči v primeru selitve, povrnjeni so seveda tudi potni in še nekateri drugi stroški.

Plača in vsi dodatki so v bruto zneskih. Vsak uslužbenec mora namreč plačati tudi različne prispevke. Njegov dohodek ni obdavčen v državi, katere državljan je, temveč se davek na njegov dohodek, ki znaša med 8,0 in 45 odstotki, vrne v evropski proračun. Poleg tega "davka skupnosti" se zaposlenim od plače odbije tudi 8,25 odstotka za namene pokojnine.

Zaposleni so tudi zavarovani
Zaposleni so tudi zavarovani, in sicer tako da imajo krite izdatke v primeru bolezni do 80 odstotkov stroškov zdravljenja, lahko pa tudi do 85 odstotkov. Ob morebitni hudi bolezni, kot so tuberkuloza, otroška paraliza, rak, pa so stroški zdravljena pokriti 100-odstotno. Za zavarovanje se zaposlenemu "zaračuna" oziroma od plače odbije tretjina prispevka, ki je potreben za tovrstno zavarovalno polico, vendar pa vsota za ta namen ne sme presegati dveh odstotkov osnovne plače. Za nezgodno zavarovanje plačajo desetinko odstotka svoje osnovne plače.

Od januarja 1992 pa do 1. julija letos so zaposlenim od osnovne plače odtrgali še 5,83 odstotka kot nekakšen prispevek za zmanjševanje socialnih razlik, so pojasnili na delegaciji Evropske komisije v Sloveniji. Z administrativno reformo pa ni pričakovati večjih razlik - podoben znesek naj bi se ohranil, ni pa znano, koliko natančno bo znašal niti kako se bo imenoval.

Možnost začasnih služb
V Bruslju pa je mogoče poleg omenjenih, za slovenske razmere "dobro plačanih" stalnih služb, dobiti tudi kopico "nestalnih", začasnih služb oziroma del po pogodbi. Evropska služba za izbor kadrov (EPSO) je že novembra lani objavila javni poziv za izbor pomožnega osebja za potrebe priključevanja k EU-ju. Šlo je za 1.100 delovnih mest, od tega 500 pri Evropski komisiji ter 600 pri Evropskem parlamentu, nanje pa so se lahko prvič prijavili tudi državljani držav pristopnic, tudi Slovenije. Izmed več kot 25.000 prijavljenih - razpisne pogoje je izpolnilo 22.075 ljudi - je EPSO prejela 655 prijav od slovenskih državljanov.

Službe je v tem okviru že dobilo 256 ljudi, prav toliko se jih pripravlja na nastop dela, 936 pa jih še opravlja intervjuje. V bazi se je znašlo 674 tistih, ki obvladajo slovenski jezik - torej poleg Slovencev še tujci. Izmed teh jih je 10 službo že dobilo, 27 se jih nanjo pripravlja, 80 slovensko govorečih ljudi paše opravlja intervjuje.