Italijanski guverner Smaghi je Slovenijo izpostavil kot državo, ki se ne drži pravil. Dejal je, da se Slovenija pred vstopom na evrsko območje ni ustrezno pripravila na izzive realne konvergence. Dodal je, da je gospodarska rast v Sloveniji visoka, krepijo se inflacijski pritiski, monetarna politika pa tega vprašanja po njegovem mnenju ne more rešiti.

Smaghi: Fiskalna politika je preohlapna
Opozoril je še, da je slovenska fiskalna politika preohlapna in da ni v okviru tistega, kar bi bilo potrebno za makroekonomsko stabilizacijo. Smaghi je menil, da lahko nastane cikel, v katerem bo hitri gospodarski rasti sledila recesija.

"To očitno ni pravi odziv in prebivalcem Slovenije ne bo pomagal razumeti, kje so težave," so besede, s katerimi je Lorenzo Bini Smaghi je kritiziral odziv, da je za višje cene kriv evro.

Slovenija po poti Portugalske ali Irske?
Ali bo šla Slovenija v prihodnjih letih po poti Irske ali Portugalske, je po njegovem mnenju odvisno od nje same, kar sicer velja za vsako članico evrskega območja .

Bini Smaghi se je dotaknil tudi obrestnih mer. Dejal je, da v času, ko so nominalne obrestne mere na evrskem območju enake in ima hkrati država višjo inflacijo, to znižuje realne obrestne mere, kar napaja inflacijske pritiske. Oblikovalci ekonomske politike bi tako morali biti pozorni na pregrevanje gospodarstva in vse večje zadolževanje prebivalstva. Omejevalno politiko v razvijajočih se državah EU-ja pa dodatno otežuje monetarna politika Evropske centralne banke.

Finančno ministrstvo: Kritika neustrezna
Na ministrstvu za finance, kjer so se takoj odzvali na Smaghijeve izjave, menijo, da njegova kritika ne ustreza našim makroekonomskim razmeram. Fiskalno politiko bi po njihovih besedah le težko označili za ohlapno, saj velja ravno nasprotno: ta je restriktivna in je delovala proticiklično. Pri tem na ministrstvu opozarjajo, da se delež javnofinančnih odhodkov v BDP v tem letu znižuje za 1,7 odstotne točke, kar je eno največjih znižanj v zgodovini države. Poleg tega je realna rast državne potrošnje letos nižja za 1,8 odstotne točke, prav tako pa se zmanjšujeta javnofinančni in strukturni primanjkljaj.

Med razlogi za visoko inflacijo na ministrstvu izpostavljajo zunanje razloge, zlasti rast cen hrane in nafte na mednarodnih trgih. Šlo naj bi za učinke, ki so začasni, poleg tega pa po njihovih besedah vlada inflacijskim gibanjem namenja veliko pozornosti.