Delavcev s pogodbami za določen čas je v Evropi okrog 108 milijonov, proces pa je v imenu 91 delavcev, ki so več kot leto dni delali za irsko vlado, sprožil irski sindikat Impact. Delavci so imeli sklenjene pogodbe za določen čas in zato niso imeli enakih pravic kot stalno zaposleni uslužbenci, med njimi pravice do povišanja dohodka in pokojninskega zavarovanja.

Država bo morala delavcem poleg 220.000 evrov odškodnine izplačati tudi zaostale plače.

Časovno omejene pogodbe ustvarjajo drugirazredne delavce
Sodbo je komentiral tudi tajnik Evropske konfederacije sindikatov John Monks, ki je dejal, da bi morale biti pogodbe o delu za določen čas le odgovor na posebne in začasne potrebe po delavcih, ne pa da ustvarjajo drugorazredne delavce, ki jim več let odvzemajo pravico do stalne zaposlitve.

Stalnost zaposlitve je najpomembnejši dejavnik zadovoljstva na delovnem mestu, ugotavlja raziskava Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. Temu dejavniku sledi želja po nespremenljivem delovnem času, saj je kar 40 odstotkov evropskih delavcev zaradi pogostih zahtev po podaljšanju delovnega časa nezadovoljnih z življenjem.

Kar 22 odstotkov evropskih delavcev je zaposlenih na podlagi t.i. nestandardne pogodbe, torej pogodbe, ki ne zagotavlja stalnega delovnega mesta oz. dela za nedoločen čas. Največ takšnih delavcev je na Poljskem in v Bolgariji, najbolj ranljivi na tem področju pa so mladi.

Največ začasnih delavcev je med mladimi
Skoraj polovica mlajših zaposlenih namreč dela na podlagi začasne ali nestandardne pogodbe. Podatki Eurostata kažejo, da je odstotek najvišji v Španiji in na Poljskem, kjer se je število delavcev z nestalnimi pogodbami s 33 odstotkov v letu 2001 povzpelo na 69 odstotkov v letu 2006.

Nestalne delovne pogodbe in delovna razmerja za nedoločen čas, kamor sodijo tudi pogodbe honorarnih delavcev, so tudi slovenska značilnost. Podatki Eurostata kažejo, da je število mladih ljudi z nestalnimi pogodbami z 51 odstotkov v letu 2001 naraslo na več kot 63 odstotkov v letu 2003.

Skoraj polovica delavcev za določen čas si želi stalnega delovnega razmerja, osem milijonov delavcev s krajšim delovnim časom pa ne dobi stalnega dela, čeprav bi to želeli, kaže raziskava Eurostata.