Kot so se strinjali udeleženci konference, je v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu ter pri upravljanju migracij nujna boljša izmenjava informacij, pa tudi boljše sodelovanje na terenu.

Udeleženci so se zavzeli za skupen boj proti tihotapcem pri zajezitvi nezakonitih migracij na Zahodnem Balkanu, skupno pa naj bi delovali tudi pri vračanju prebežnikov v države izvora, je poročala novinarka TV Slovenija Marta Razboršek.

Po besedah slovenskega notranjega ministra Aleša Hojsa na novinarski konferenci so v razpravi ugotovili tudi, da je sodelovanje med evropskimi agencijami in državami Zahodnega Balkana "dvosmerna cesta", pri čemer ne gre samo za to, da agencije nudijo pomoč, ampak tudi da države ustrezno uporabljajo orodja, ki so jim na voljo, in delijo informacije z EU-jem.

Minister je na zasedanju poudaril še, da je za vse to potrebno tudi ustrezno financiranje. Zato mora biti dobršen oziroma vsaj določen del investicij v vrednosti 30 milijard evrov, ki jih namerava EU vložiti v regijo, namenjen področju notranjih zadev.

Bruselj ponuja denar in znanje

Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je sodelovala na zasedanju, je na novinarski konferenci poudarila pomen sodelovanja pri upravljanju migracij, pa tudi v boju proti organiziranemu kriminalu.

"Evropska komisija je pripravljena s financiranjem in strokovnim znanjem še tesneje sodelovati, ker se lahko s temi izzivi spopadamo zgolj skupaj. Države Zahodnega Balkana niso samo del Evrope, ampak imajo tudi prihodnost v Evropski uniji. Zato je pomembno, da vlagamo v naše tesno sodelovanje," je povedala.

Zasedanja so se poleg komisarke udeležili notranji ministri oziroma državni sekretarji držav Zahodnega Balkana ter Francije in Češke, ki sta del prihodnjega tria predsedujočih držav Svetu EU. Prišli so tudi predstavniki agencij EU-ja.

V petek se bodo na Brdu pri Kranju sešli še pravosodni ministri. Ministrska konferenca EU-Zahodni Balkan za področje notranjih zadev in pravosodja je srečanje, ki se organizira enkrat letno in je namenjeno krepitvi regionalnega sodelovanja, dobrososedskim odnosom in podpori približevanju držav Zahodnega Balkana evropskim integracijam.

Hojs: Hrvaška ne postopa ravno partnersko

Slovenski notranji minister je ob robu konference opozoril, da se je znova povečalo število prebežnikov iz Hrvaške, a to ne ogroža slovenske podpore Hrvaški na poti v schengensko območje.

"Imamo neke indice, ki kažejo na to, da v vseh svojih postopkih Hrvaška ne postopa ravno partnersko, ampak to seveda na spreminja našega stališča do podpore Hrvaški pri vstopu v schengenski prostor. Želimo, da se ta schengenski prostor razširi tudi s preostalima dvema članicama, ki čakata, pri čemer pa je jasno seveda, da glede na to, da je Hrvaška naša soseda, je tudi naša prioriteta bolj pri njej," je dejal Hojs.

"Slovenska policija dela vse popolnoma zakonito"

Tuje novinarje so zanimali tudi očitki glede nasilnega zavračanja prebežnikov oziroma t. i. "pushbackov" na račun slovenske policije. Minister Hojs je izrazil presenečenje nad takšnim vprašanjem, saj da še ni slišal za takšne očitke.

"Slovenska policija dela vse popolnoma zakonito brez kakršnih koli pushbackov. Seveda pa je bilateralno vračanje na Hrvaško tistih, ki ne zaprosijo za azil, popolnoma zakonito," je povedal. "Tukaj moram kakršna koli namigovanja o tem, da se na slovensko-hrvaški meji izvajajo pushbacki, najostreje zanikati," je poudaril.

Komisarka Johansson je medtem glede vprašanja nasilnega zavračanja prebežnikov na meji med Hrvaško in BiH-om dejala, da je glede tega zaskrbljena, vendar pa da zelo dobro sodeluje s hrvaško vlado pri razreševanju tega vprašanja. Trenutno se izvaja neodvisni nadzorni mehanizem, za katerega se zdi, da deluje, je povedala.