V javnem interesu so tudi določeni osebni podatki članov skupine, ki se je pogajala o nabavi, so sporočili z drugega najvišjega evropskega sodišča. Tako bi se namreč lahko javnost prepričala, da pogajalci niso bili v konfliktu interesov.

Evropska komisija je v imenu držav članic EU-ja na vrhuncu pandemije covida-19 leta 2020 in 2021 podpisala številne velike pogodbe za zagotovitev cepiv od več farmacevtskih podjetij.

Kot je sodišče s sedežem v Luxembourgu zapisalo v sporočilu za javnost, sta leta 2021 skupini evropskih poslancev in zasebnikov od komisije zahtevali dostop do teh pogodb o nabavi cepiv proti covidu-19, ki jih je komisija sklenila, in z njimi povezanih dokumentov.

Ker je komisija omogočila zgolj delni dostop do teh dokumentov, sta se skupini evroposlancev – gre za člane politične skupine Zelenih – in zasebnikov obrnili na Sodišče EU-ja z zahtevo po razveljavitvi odločitev komisije. Sodniki so deloma ugodili njihovi zahtevi, saj so odločitve Evropske komisije vključevale določene nepravilnosti, so navedli v sporočilu za javnost.

Med drugim so v javnem interesu informacije o določbah o odškodninski odgovornosti proizvajalcev cepiv, navaja Sodišče EU-ja. Bruselj namreč ni v zadostni meri dokazal, da bi dostop do teh informacij ogrozil poslovne interese farmacevtskih podjetij.

Prav tako komisija ni podala zadovoljive razlage, kako bi dostop do določb o donacijah in nadaljnji prodaji cepiv ogrozil poslovne interese podjetij, so na sodišču pojasnili v sporočilu za javnost.

Poleg tega je po mnenju sodišča v javnem interesu razkritje določenih osebnih podatkov posameznikov, ki so sodelovali v pogajalski ekipi komisije za nabavo cepiv. Tako bi se namreč lahko javnost prepričala, da pogajalci niso bili v konfliktu interesov.

Na sodbi Splošnega sodišča EU-ja se je mogoče pritožiti, in sicer je treba to storiti v dveh mesecih in desetih dneh od seznanitve s sodbo.

Odziv komisije: Iskali smo zahtevno ravnotežje

"Komisija je morala iskati zahtevno ravnotežje med pravico javnosti, vključno z evropskimi poslanci, do informacij, in pravnimi zahtevami, ki izhajajo iz samih pogodb o covidu-19, kar bi lahko povzročilo odškodninske zahtevke na račun davkoplačevalskega denarja," so v odzivu na odločitev sodišča v sporočilu za javnost zapisali v Evropski komisiji.

Pojasnili so, da je Splošno sodišče EU-ja pri večini trditev tožnikov sledilo stališčem komisije. Priznalo je, da varovanje poslovnih interesov vključuje informacije o kraju proizvodnih obratov, določbe o pravicah intelektualne lastnine in plačilih ter o dostopu do časovnice dobav cepiva, navajajo v Bruslju.

V izjavi so tudi navedli, da komisija ocenjuje, da je Evropskemu parlamentu zagotovila dovolj informacij o pogodbah o cepivu proti covidu-19 v skladu z okvirnim sporazumom med obema institucijama. Komisija si "pridržuje pravne možnosti" in bo proučila posledice sodbe, je še poročal Euronews.

V politični skupini Zelenih, ki so vložili eno od tožb, so pozdravili odločitev Sodišča EU-ja. "Pomembno je, da je sodišče potrdilo pomen preglednosti, saj je ta ključna za boj proti skepticizmu do cepiv in nezaupanju državljanov v javne institucije," je povedala evroposlanka Zelenih Kim van Sparrentak.

Prva je bila pogodba z AstraZeneco

Evropska komisija je prvo pogodbo o dobavi cepiva proti covidu-19 v imenu držav članic podpisala avgusta 2020 z britanskim farmacevtskim podjetjem AstraZeneca. Od tedaj je pogodbe sklenila s skupno osmimi proizvajalci cepiva za dobavo do 4,2 milijarde odmerkov.

Komisija in njena predsednica Ursula von der Leyen, ki si prizadeva za izvolitev za nov mandat, sta se spoprijemali z očitki o nepreglednosti. Objavili so namreč pogodbe s počrnjenimi deli, tako da na primer niso bili razvidni podatki o cenah cepiv.

Odločitev sodišča je prišla v javnost le dan pred odločanjem o novem mandatu von der Leyen na položaju predsednice Evropske komisije. Kot navaja Euronews, bi lahko odločitev sodišča vplivala na to, kako bodo o njeni izvolitvi odločili Zeleni.