Budimpešta je navajala napake pri glasovanju o tej resoluciji, a se sodniki EU-ja z njo pričakovano niso strinjali. Sodišče je ugotovilo, da se vzdržani glasovi poslancev dejansko ne smejo upoštevati pri ugotavljanju, ali je dosežena zahtevana dvotretjinska večina oddanih glasov. Izključitev vzdržanih glasov po mnenju sodišča ni v nasprotju niti s poslovnikom niti z načelom demokracije ali z načelom enakega obravnavanja.

Parlament je 12. septembra 2018 sprejel resolucijo, v kateri Svet EU-ja poziva, naj v skladu s 7. členom pogodbe EU-ja ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi lahko Madžarska huje kršila skupne vrednote, na katerih temelji Unija. S tem se je prvič v zgodovini začel postopek iz omenjenega člena, ki lahko pripelje do mirovanja nekaterih pravic, ki izhajajo iz članstva države v EU-ju, vključno z glasovalnimi pravicami.

Za sprejetje tovrstne resolucije je v Evropskem parlamentu potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov, ki predstavljajo večino njegovih članov. Parlament je v skladu s svojim poslovnikom pri ugotavljanju, ali je bila resolucija sprejeta ali ne, upošteval le glasove za in proti, vzdržane glasove pa izključil. A Madžarska je menila, da bi moral parlament pri štetju oddanih glasov upoštevati tudi vzdržane glasove, zato je vložila tožbo za razglasitev ničnosti te resolucije.

Vlada premierja Viktorja Orbana že leta bije bitke z Brusljem glede vprašanj, kot so neodvisnost sodstva, svoboda medijev in protipriseljenska politika. Podobna fronta poteka tudi na relaciji Bruselj–Varšava. A madžarska in poljska vlada ščitita druga drugo in preprečujeta dejansko sprejetje sankcij po 7. členu pogodbe EU-ja proti njima, za katerega je potrebno soglasje držav članic. Postopki proti njima so se tako znašli v slepi ulici.