Visoki zunanje politični predstavnik EU-ja se je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta s tem odzval na namere Češke in Poljske, da Američanom dovolita gradnjo protiraketne obrambe na svojem ozemlju. Dodal je, da mora Unija o tem razpravljati, čeprav ni obrambna zveza, sicer pa naj bi po njegovem mnenju odločitve o tem sprejemali v okvirih Nata.

Solana je povedal, da posamezne članice res same odločajo o tem, ali bodo stopile v projekt z Washingtonom, vendar pa jih članstvo v Uniji obvezuje, da s svojimi dejanji ne ogrožajo skupne varnostne politike 27-terice.

Vodja nemških socialistov v Evropskem parlamentu Martin Schultz je dejal, da protiraketni ščit ne rešuje nobenega vprašanja, temveč po njegovih besedah vodi le v novo oboroževalno vojno. Britanski liberalni poslanec Graham Watson je prav tako menil, da s postavitvijo ščita ne bo rešeno nobeno vprašanje.

So pa te besede doživele tudi kritiko. Poljski konservativec Konrad Szymanski je menil, da sam ščit ne predstavlja nevarnosti, ampak jo predstavljajo tisti, ki sprejemajo ruski pogled na gradnjo ščita.

Nizozemski konservativec Bastiaan Belder je opozoril, da bi lahko nasprotja v stališčih do gradnje ameriškega sistema na evropskih tleh razdelila najstarejšo celino, tako kot jo je leta 2003 razdelil napad na Irak.

Rusija je odločnost Češke in Poljske že sprejela s kritiko, ruski predsednik Vladimir Putin pa je ameriškemu kolegu Georgeu Bushu izrazil zaskrbljenost nad njegovimi nameni glede varnostne politike.