Dogovor, ki bo začel veljati popolnoma šele potem, ko bodo uradniki EU-ja zadovoljni s sodelovanjem Srbije s haaškim sodiščem, je v 250-članskem parlamentu podprlo 139 poslancev, 26 pa jih je glasovalo proti. Člani Srbske radikalne stranke in člani poslanske skupine Tomislava Nikolića Naprej, Srbija!, ki je pred kratkim izstopil iz radikalne stranke, se glasovanja niso udeležili.

Omenjeni sporazum je bil eden izmed glavnih razlogov, da je marca letos padla srbska vlada. Nacionalisti so namreč takrat ostro zahtevali razveljavitev dogovora in zamrznitev pogajanj z EU-jem, dokler ta ne prekliče priznanja neodvisnosti Kosova.

Srbija je sporazum o stabilizaciji in pridruževanju parafirala 7. novembra lani, podpisan pa je bil 29. aprila letos v Luksemburgu. Dokument je sestavljen iz dveh delov: začasnega sporazuma, ki vključuje trgovinske določbe, in osrednjega dela, ki se nanaša na vsa preostala vprašanja med podpisnicama. Trgovinski del navadno začne veljati kmalu po podpisu, medtem ko morajo drugi del dogovora ratificirati še vse države članice EU-ja. V primeru Srbije je EU takoj ob podpisu zamrznil trgovinski del sporazuma, pogoj za njegovo uveljavitev pa je polno sodelovanje Beograda s haaškim sodiščem, kar v praksi pomeni ujetje vseh haaških ubežnikov, predvsem nekdanjega vojaškega vodje bosanskih Srbov, Ratka Mladića.

Potrjen sporazum o energetskem sodelovanju
Hkrati so poslanci ratificirali tudi sporazum o energetskem sodelovanju z Rusijo, ki pa so ga potrdili tudi poslanci radikalne stranke in Nikolićevi privrženci. Za sodelovanje je glasovalo 214 poslancev, 22 jih je bilo proti. Na podlagi sporazuma bo Gazprom za Naftno industrijo Srbije (NIS) odštel 400 milijonov evrov, poleg tega pa bo za modernizacijo družbe namenil še najmanj pol milijarde evrov. Prodaja NIS-a je bila dolgo časa vzrok prepirov, kajti nekateri politiki, med njimi tudi minister za gospodarstvo in podpredsednik vlade Mlađan Dinkić, so prepričani, da bodo Rusi za družbo premalo segli v žep. Po nekaterih navedbah naj bi bil NIS vreden 2,2 milijarde evrov.

Gazprom se je s sporazumom obvezal, da bo v Banatskem dvoru postavil skladišča plina, tako da bo Srbije dobila pomembne skladiščne zmogljivosti za plin. Plinovod Južni tok, prek katerega naj bi šlo letno 30 milijard kubičnih metrov plina, je projekt Gazproma in italijanske družbe Eni, eden od krakov pa naj bi šel med drugim tudi čez Srbijo. En krak naj bi šel iz Rusije pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, drugi pa naj bi, prav tako v Italijo, šel prek Bolgarije, Grčije in nato pod Jadranskim morjem. Postavitev plinovoda, ki naj bi začel delovati v letu 2013, naj bi stala približno 10 milijard evrov.

K. T.