To sta vključevanje v evropske integracije in pogajanja o prihodnjem statusu Kosova. Pri tem je poudaril, da mora po parafiranju sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju čim prej priti tudi do samega podpisa, saj bo ta korak spodbudil nove investicije in delovna mesta, kar posledično pomeni tudi dvig življenjskega standarda prebivalcev.

Z njim se je strinjal tudi podpredsednik srbske vlade in glavni srbski pogajalec z EU-jem Božidar Djelić, ki je tudi izrazil prepričanje, da bo Srbija najpozneje do leta 2008 dobila status kandidatke za članstvo v povezavi.

Oglasilo se je tudi nekaj ministrov, med njimi finančni MIrko Cvetković, ki je dejal, da je sporazum na prvi pogled le politični dokument, da pa ga on v osnovi dojema kot gospodarskega, saj dokazuje tako pravilno smer, v katero se giblje Srbija, kot tudi da odpira mnogo novih možnosti.

Polnega sodelovanja še ni
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je prej opozoril, da samo parafiranje še ne pomeni "konca poti" oziroma samega podpisa sporazuma, zato mora Srbija začeti čim prej polno sodelovati s haaškim sodiščem.