Nevarno bi bilo, če bi ob članstvu dobile vtis, da so postavljene na stranski tir, je na okrogli mizi z naslovom Srednja Evropa, priložnost v razširjeni EU? dejal direktor Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU-ja Oto Luthar.

Ob tem je poudaril, da bo lahko Srednja Evropa močna samo, če bo delovala enotno. Njena razklanost bi namreč vodila v neenotnost celotne Evrope. Da je sam "prepričan Srednjeevropejec", pa je zagotovil avstrijski veleposlanik v Sloveniji Ferdinand Mayrhofer-Grünbühel. Menil je še, da je ideja Srednje Evrope pomembna tudi v smislu sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo v okviru EU-ja, kjer srednjeevropske države že sedaj - po 1. maju pa bodo okrepljene še z novimi članicami - marsikdaj sodelujejo in na nekaterih področjih oblikujejo skupna stališča.

Deseterica prinaša mnogo dobrega
Nove članice po Lutharjevem mnenju v EU nasploh prinašajo mnogo dobrega: sam je na primeru Slovenije izpostavil zanimive ljudi, nove ideje, jezik s številnimi posebnostmi ter številne znanstvene in kulturne dosežke, s katerimi bo Slovenija obogatila skupen evropski prostor.

Na poseben pomen jezika je spomnil tudi direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju Vinko Rajšp, ki je menil, da vstop v Unijo ne predstavlja neposredne nevarnosti za jezike novih članic. Še več, so velika priložnost za krepitev sodelovanja obmejnih področij, kjer se bodo prebivalci sosednjih držav lahko povezovali tudi prek učenja jezika svojih sosedov, je dejal.