Zaposleni v evropskih institucijah so prvo opozorilno stavko pripravili v ponedeljek. Foto: EPA
Zaposleni v evropskih institucijah so prvo opozorilno stavko pripravili v ponedeljek. Foto: EPA
Lojze Petrle
Lojze Petrle. Foto: www.nsi.si
Romana Jordan Cizelj
Romana Jordan Cizelj Foto: MMC RTV SLO

Za stavko so se odločili nekateri sindikati uradnikov Evropske unije in protestno tako ne dela na stotine evropskih javnih uslužbencev, med katerimi so tudi nekateri najbolje plačani v evropskih institucijah. Zasedanje prometnih ministrov EU-ja sicer kljub stavki poteka v skladu z načrti.

V preddverju palače Justus Lipsius v Bruslju se je zjutraj zbrala le peščica stavkajočih, ki je razdeljevala letake s svojo zahtevo: za letos predvideno 3,7-odstotno zvišanje plač v administraciji EU-ja v primerjavi z letom 2008.

KOMISARJEM IN SODNIKOM SKORAJ 20 TISOČAKOV MESEČNO Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso na mesec prejme 24.422 evrov bruto, evropski komisarji in sodniki pa zaslužijo 19.910 evrov bruto na mesec.


V Svetu EU-ja je tako delalo le okoli 300 ljudi, kar je približno desetina siceršnje delovne sile, a današnjega zasedanja prometnih ministrov stavka kljub temu praktično ni zmotila, vendar pa je odpadlo okoli 20 sej različnih delovnih skupin, ki naj bi danes potekale v palači Justus Lipsius.

Stavkajoči vztrajajo, da jim višje plače pripadajo na podlagi izračunov po uveljavljenih "objektivnih metodah" v skladu s statutom. A zvišanju plač uradništvu EU-ja, ki šteje okoli 44.500 ljudi, odločno nasprotuje več držav članic, med njimi Slovenija, ki skušajo sindikate zdaj prepričati v kompromisno rešitev.

Slovenski evroposlanci o stavki
Glede primernosti stavke smo povprašali tudi slovenske evroposlance (Tanjo Fajon, Jelka Kacina, Romano Jordan Cizelj, Milana Zvera, Iva Vajgla, Zorana Thalerja in Lojzeta Peterleta). Za zdaj sta nam odgovorila le Romana Jordan Cizelj in Lojze Peterle.

Romana Jordan Cizelj (SDS): Stavka je pravica delavcev
Poslanka SDS-a je za MMC dejala, da "imajo delavci pravico, da opozorijo na tisto, kar jim po zakonu pripada. Morajo pa se seveda tudi prilagoditi situaciji in v tem primeru je jasno, da se vsa Evropska unija sooča s finančno gospodarsko krizo, povečuje se nezaposlenost, plače se nižajo … Menim, da bi morali biti zaposleni v evropskih institucijah pri tem solidarni z drugimi delavci in zato popustiti pri svoji zahtevi za zvišanje plač." Jordan Cizljeva tudi meni, da Slovenija, glede na to, da se tudi sama sooča z gospodarsko krizo in da tudi sama prispeva v evropsko blagajno, mora opozoriti na solidarnost in ne sme podpreti zvišanja plač.

Lojze Peterle (NSi): Zaposleni zahtevajo povišanje na podlagi veljavnih pravil
Evropski poslanec, ki je kandidiral na listi NSi-ja pa meni, da "zaposleni zahtevajo povišnje na podlagi veljavnih pravil (usklajevanje glede na gibanje inflacije v Belgiji). Vendar pa bi bilo treba sporazum doseči na podlagi upoštevanja krize in solidarnosti z drugimi. Raje bi stavil na socialni dialog kot pa na stavko."