Direktiva je sprožila množične proteste. Foto: EPA
Direktiva je sprožila množične proteste. Foto: EPA

Direktiva, ki jo je na začetku leta predstavil nekdanji evropski komisar za trgovino Frits Bolkenstein, naj bi oživila gospodarsko rast in spodbudila konkurenčnost. Dopolnjeno direktivo je podprlo 25 članov odbora, deset jih je bilo proti, pet pa se jih je glasovanja vzdržalo.

Koalicija konservativcev in liberalcev je na direktivo vložila več dopolnil, ki bi iz nje izvzela storitve javnega interesa, a so bila vsa zavrnjena.

Direktiva je po vsej Evropi sprožila proteste, kar je Unijo prisililo, da jo je umaknila in dopolnila. Njeni nasprotniki so trdili, da bo sprožila naval cenene delovne sile in uničila socialni model.

Direktiva med drugim predvideva, da bi lahko podjetja, ki imajo podružnice v drugih članicah EU-ja, uporabljala pravni red matične države, kar bi lahko spodbudilo odpuščanja delavcev.

Zaradi direktive je med drugim padla tudi evropska ustavna pogodba, najprej v Franciji, nato pa še na Danskem.