Pomoč iz evropskih reševalnih skladov je po ministrovih besedah "rešitev v skrajni sili". "Če je mogoče - in za zdaj mislimo, da je mogoče - zagotoviti zasebne vlagatelje za banke, delno zdaj, delno do konca leta, takšna pomoč ne bo potrebna," je ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov EU-ja v Luksemburgu dejal Šušteršič.

Minister se je dotaknil tudi teme o pomoči Španiji in ob tem dejal, da Slovenija želi, da bi španskim bankam pomagali s stalnim reševalnim skladom, evropskim mehanizmom za stabilnost (ESM). Slovenija mora namreč v ta sklad vplačati osnovni kapital, potem pa operacije tega sklada ne povečujejo njenega dolga, je pojasnil minister.

ESM bo imel do 500 milijard evrov posojilne zmožnosti
Pogodba o ESM-ju je bila podpisana februarja letos. Mehanizem bo začel delovati, ko ga bo ratificiralo dovolj držav, da bo pokritih 90 odstotkov zajamčenega kapitala. ESM bo imel 700 milijard evrov kapitala in do 500 milijard evrov posojilne zmožnosti.

700 milijard evrov odobrenega delniškega kapitala je razdeljenih na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov. Slovenija bo morala vanj vplačati 342 milijonov evrov, v več obrokih.

Za zdaj je ESM ratificiralo osem držav, med njimi Slovenija, katere delež v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ta mehanizem je 0,4276 odstotka, in Francija, ki prispeva drugi največji delež, približno petino kapitala. Nista pa ga še potrdili Italija, ki prispeva 17,9 odstotka, in Nemčija, ki prispeva levji delež, nekaj več kot 27 odstotkov kapitala.