Volilna komisija je sporočila, da nihče izmed treh kandidatov v ožjem izboru ni dobil zadostne podpore za novega komisarja Sveta Evrope za človekove pravice. Za sredo so napovedali nov krog glasovanja.

V današnjem glasovanju je francoski kandidat Le Borgn' prejel 105 glasov, kandidatka BiH-a Dunja Mijatović 76 in slovenski pravosodni minister Goran Klemenčič 67 glasov.

Tako nihče prejel potrebne absolutne večine glasov - 125 od skupno 248 oddanih glasov. Na drugem krogu tajnega glasovanja v sredo bo za izvolitev potrebna navadna večina glasov.

Današnji rezultat je sicer enak preferenčnemu seznamu pododbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za človekove pravice, ki je opravil pogovore s tremi izbranimi kandidati in ga članom skupščine posredoval decembra lani. Večina pododbora je takrat podprla Le Borgn'a, sledita Mijatovićeva in Klemenčič.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope ima 324 članov iz 47 članic Sveta Evrope. Novoizvoljeni komisar bo Nilsa Muižnieksa na položaju nasledil 1. aprila. Komisar ima šestletni mandat, za položaj pa se ne more potegovati še enkrat.

Med člani zaokrožil posnetek o Klemenčiču
Pred začetkom dopoldanskega glasovanja je med poslanci parlamentarne skupščine je zaokrožil krajši videofilmček, ki Klemenčičevo kandidaturo označuje za nespodobno.

Domači nasprotniki kandidature Gorana Klemenčiča za komisarja za človekove pravice so ravnali po receptu, ki so ga uporabili v primeru volitev sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice iz Slovenije. Takrat so podoben filmček pripravili o Nini Betetto. Med razlogi, zaradi katerih po mnenju avtorjev filmčka Klemenčič ne bi smel postati komisar za človekove pravice, so našteti tako afera pranja iranskega denarja prek NLB-ja, za katero naj bi Klemenčič vedel in ki naj bi jo pomagal pomesti pod preprogo, kot njegovo vodenje protikorupcijske komisije, nizek ugled sodstva v Sloveniji in posle odvetniške pisarne njegove žene z državo. Skratka, po mnenju avtorjem filmčka je Klemenčič v Sloveniji sinonim za kršenje človekovih pravic in korupcijo.
V imenu vlade je pismo podpore napisal zunanji minister Karl Erjavec in v njem opozoril na to, da je Klemenčič velik poznavalec in strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami na različnih področjih varovanja človekovih pravic in vladavine prava.
Dejstvo je, da je tudi pristojni pododbor, ki je vse tri kandidate pred glasovanjem razvrstil, dal prednost Francozu (Pierre-Yves le Borgn') ter kandidatki Bosne in Hercegovine Dunji Mijatović. Obenem je poudaril, da vsi trije izpolnjujejo vse zahteve za zasedbo komisarskega mesta. Glasovanje je tajno.
Če bi bil Klemenčič vendarle izvoljen, bi funkcijo nastopil 1. aprila. To bi pomenilo, da bi predčasno končal mandat ministra za pravosodje. Predtem je predčasno odšel tudi z mesta državnega sekretarja na notranjem ministrstvu in z mesta predsednika protikorupcijske komisije.