V SDS-u pravosodnemu ministru očitajo zavajanje javnosti glede ravnanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v primeru suma pranja denarja preko NLB-ja in da je s svojimi dejanji povzročil izgubo zaupanja v funkcijo ministra in pravosodje. Kot je v odgovoru na interpelacijo poudaril minister Goran Klemenčič, je očitek o njegovem domnevno zavajajočem, nepravilnem ali celo nezakonitem ravnanju v vlogi predsednika KPK-ja in pozneje ministra za pravosodje v zadevi Irangate v celoti neresničen.

Klemenčič verjame, da "je mešanica osebnih motivov in odnosa podpisnikov interpelacije do mene kot nekdanjega predsednika KPK-ja na eni strani ter dejstva, da se v omarah bančne luknje, tudi Nove kreditne banke Maribor (NKBM), in nezadostne preiskave oziroma njene ustavitve leta 2012 v zadevi Irangate, skrivajo tudi okostnjaki z oznako 'made by SDS', povzročila selektivno interpretacijo enih ter prikrivanje drugih dejstev".

Klemenčič: KPK ravnala ustrezno
KPK je po Klemenčičevih zagotovilih v tej zadevi glede na pravne in dejanske okoliščine ravnala ustrezno, profesionalno in storila vse, kar je bilo v njeni moči in pristojnosti. "To danes in z vsakim dnem bolj potrjujejo tudi dejstva in podatki," je dodal.

V interpelaciji poslanci SDS-a Klemenčiču očitajo tudi opustitev primernih ravnanj, ko gre za imenovanja in kadrovske rešitve, v katerih sodeluje ministrstvo za pravosodje, ter negativen odnos do drugih deležnikov, ko gre za usklajevanje zakonov. Pri tem so navedli novelo zakona o kazenskem postopku, ki je sicer minuli teden neuspešno zaključila svojo pot v DZ, saj po vetu DS za njeno ponovno potrditev ni glasovalo zadostno število poslancev.

Ministru očitajo tudi odgovornost za nepripravo ustrezne zakonodaje na področju pravosodja, ki "bi omogočala celostno reformo pravosodja, prilagojeno standardom EU".

Ukrepi za večjo učinkovitost
Klemenčič je na ta očitek odgovoril s podatki, da je pravosodno ministrstvo v zadnjih treh letih pripravilo številne zakonodajne, organizacijske in finančne ukrepe za večjo učinkovitost, odgovornost in transparentnost delovanja slovenskega pravosodja v širšem smislu, hkrati pa tudi za večjo pravno varnost posameznika. "Kar smo storili, ima merljive učinke," je zatrdil Klemenčič.

Kot je naštel, je bilo v njegovem mandatu sprejetih že 26 zakonov in 41 podzakonskih aktov. Dodatnih pet zakonov pa je že pripravljenih in so v vladni proceduri. Izpostavil je sprejem novele zakona o kazenskem postopku, dopolnjeni zakon o odvetništvu, noveli zakona o sodiščih in o sodniški službi ter nove zakone o sodnem svetu, državnem odvetništvu in o probaciji.

Po ministrovih navedbah je bil vsak od sprejetih zakonskih aktov "del jasno začrtane strategije ministrstva za krepitev učinkovitosti, kakovosti, preglednosti in odgovornosti delovanja različnih deležnikov v pravosodnem sistemu".

Povečanje števila tožilcev
"Leta 2014 sem prišel v sistem, v katerem je delovalo 192 tožilcev. Že konec leta 2016 jih je bilo 217," je naštel Klemenčič. Izpostavil je tudi informatizacijo tožilstva in pravobranilstva, za kar je vlada v tem mandatu namenila že skoraj 700.000 evrov, še okoli 600.000 pa drugo leto, s čimer bodo v celoti posodobili računalniško opremo.

V odgovoru na interpelacijo je izpostavil skrajševanje časa reševanja pravdnih zadev na slovenskih sodiščih: leta 2014 je bilo potrebnih 400 dni, letos pa le še 155; stopnja reševanja civilnih zadev se je z 98 odstotkov v letu 2013 dvignila na 105 odstotkov v letošnjem letu; število nerešenih zadev se je zmanjšalo s 16 na 100 prebivalcev v letu 2014 na 9,3 nerešene zadeve na 100 prebivalcev v letošnjem letu.

Zmanjševanje sodnih zaostankov
Spomnil je tudi na velik dosežek pri zmanjševanju sodnih zaostankov: konec leta 2015 je imela Slovenija kar 309 neizvršenih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, konec lanskega leta pa le še 49. "V dveh letih smo prišli s 95 odstotkov na manj kot 15 odstotkov neizvršenih sodb," je izpostavil.

Klemenčič je v odgovoru na interpelacijo izpostavil tudi veliko povečanje sredstev za zapore: z dobrih 100.000 evrov v letu 2014 na prek tri milijone evrov v letošnjem letu.

Stanje v slovenskem pravosodnem sistemu po oceni pravosodnega ministra sicer res ni optimalno. Vendar pa je "nedostojno za prikrivanje in opravičevanje lastnih političnih, pravnih in osebnih zdrsov ter napak v nedogled grmeti s 'krivosodjem'." "Trendi so pozitivni in v tem mandatu smo storili veliko sistemskih premikov v pravo smer, ki bodo v polnosti dali rezultate tudi v naslednjih letih," je prepričan Klemenčič.