Izteka se javna obravnava predloga nove stanovanjske zakonodaje, ki ga je pripravilo ministrstvo za solidarno prihodnost. Gre za obravnavo dveh zakonov. Prvi je zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, za kar naj bi bilo zagotovljenih 100 milijonov evrov letno v prihodnjih 10 letih.

Drugi predlog pa so popravki stanovanjskega zakona, s katerimi bi zmanjšali administrativne ovire pri oddajanju stanovanj v najem. Glede na to, kako pomembna predvolilna obljuba koalicije so bila nova stanovanja, preseneča, da je bilo javni razpravi namenjenih samo devet dni.

Ob tej priložnosti se je z ministrom Simonom Maljevcem pogovarjala voditeljica Odmevov Rosvita Pesek.

To je bila ena vaših zelo pomembnih, če ne celo najpomembnejša obljuba: mladim bomo dali stanovanja. Kar precej pripomb se je nabralo, vi ste dali devet dni za javno razpravo. Zakaj tako na ozko in malo?

Pri pripravi obeh zakonov smo že intenzivno sodelovali z vsemi deležniki na tem področju, predvsem s skladi, tudi z občinami oziroma lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in tudi strokovnjaki. Tako da preden smo dali zakone v javno obravnavo, smo jih poskušali čim bolj uskladiti, zdaj poteka javna obravnava dva tedna …

Jutri se bo končala?

Jutri se konča. Bo pa potem seveda še vedno točka diskusije, navsezadnje o stanovanjih govorimo že zelo dolgo. Upam, da smo načeli vsa najbolj relevantna področja.

Predlagam, da greva kar po točkah. Nekaj pripomb bova ponovila, pa prosim za vaše odgovore čim bolj konkretno. Prvi strah je 100 milijonov vsako leto, da ni trdnega sistemskega vira za financiranje teh stanovanjskih gradenj za 10 let. Ali lahko poplave, epidemije zamajejo ta sredstva?

Ne, zakon je povsem jasen, vsako leto je teh 100 milijonov za prihodnjih 10 let zagotovljenih v proračunu. Torej fiksni znesek glede na porabo, ne vem, kako bi bil lahko vir še bolj sistemski, če je določen v proračunu. Navsezadnje na ta način poznamo ureditve za različna področja, tako da zagotovo govorimo o sistemskem viru financiranja. Prvič v zgodovini od osamosvojitve Slovenije imamo zagotovljen res velik znesek, v preteklosti je bilo sredstev bistveno manj. Mogoče samo en podatek, ki se mi zdi tu pomemben: če pogledamo primerjavo, so na primer prejšnje vlade iz proračuna za gradnjo javnih najemnih stanovanj namenile 13,8 milijona evrov v sedmih letih, zdaj bo pa 100 milijonov zagotovljenih vsako leto. To pomeni, da prvič vzpostavljamo tudi finančno podprte pogoje za gradnjo javnih najemnih stanovanj.

Greva naprej, 100 milijonov letno, 25 milijonov SID banka, 75 milijonov stanovanjski sklad. Pravite, da imate 500 zemljišč že detektiranih. Kje se bo največ gradilo?

Gradilo se bo po vsej Sloveniji. Poleg omenjenih zakonov trenutno pripravljamo nacionalni stanovanjski program. Sklenili smo obiske vseh regij, kjer je bilo jasno opredeljeno, kje so tiste potrebe, ki so največje.

Kje pa so?

Govorimo o gradnji 20.000 tisoč najemnih stanovanj. Zagotovo so v večjih mestih – Ljubljana, Koper, Maribor – tiste točke, ki so pomembne. Stanovanja sam vidim kot zelo pomembno točko razvoja. Velikokrat govorim z župani, jih obiskujem in sama zakona bosta tudi občinam omogočala gradnjo tudi manjšega števila stanovanj, če jih bodo potrebovali. Predvsem bodo ta stanovanja namenjena tistim ljudem, ki jih določene občine potrebujejo.

Pa načniva konkretno težavo: oba se spomniva primera iz Tolmina, težava je zdravnik. Zdaj pa te pripombe, ki smo jih slišali: če bo ta zdravnik, ki naj pride v Tolmin, iz Srbije, kako mu bo lahko občina zgradila to stanovanje?

To že rešujemo tudi na terenu, stanovanja za kadre bodo po novi zakonodaji bistveno lažje dostopna. Zdaj bomo omogočali posebne sezname za specifične kadre, torej če bo občina presodila, da potrebujejo več medicinskih sester, bo lahko imela poseben razpis za pet stanovanj za medicinske sestre in podobno. Glede zdravnikov se zavedamo …

Veste, zakaj sem vas to vprašala? Ni slovenski državljan.

Bomo tudi to prediskutirali. Prav takim primerom je namenjena javna obravnava, ali se da kaj tu narediti. Moramo se pa zavedati, da javnih najemnih stanovanj v Sloveniji zelo primanjkuje. Smo na štirih odstotkih …

Evropa pa na osmih.

Evropa pa na osmih, to je dejansko stanje. Naš cilj je, da v teh 10 letih pridemo vsaj na evropsko povprečje in predvsem da so ta stanovanja dosegljiva mladim, tudi srednjemu sloju.

Če greva na bodoče najemnike. Njihov status naj bi se preverjal samo vsakih pet let. Zakaj naj bi nekomu tako dolgo omogočali bivanje v nekem subvencioniranem stanovanju?

Subvencije pridejo naknadno na najemnino, tega se moramo zavedati. Kar delamo z zakonom na področju najemnin, je, da te delamo vzdržne – za občine in za sklade. Kaj so mi župani zelo velikokrat povedali na terenu? Da so te najemnine tako nevzdržne, da se jim preprosto ne splača imeti stanovanja. Posledično so jih prodajali, zato se je stanovanjski fond krčil.

Ker je to strošek za občino, ker so občine krile razliko ...

Vseeno govorimo o zelo dostopnih najemninah. Če omenim primer: za novo stanovanje v Ljubljani, veliko 60 kvadratnih metrov, trenutno najemnina znaša 360 evrov, po novem 410 evrov. Govorimo o dvigu. Ta dvig najemnine bo s 360 na 410 evrov, pa še to v obdobju štirih let. Govorimo o postopnosti in za najranljivejše skupine obstajajo subvencije. Torej njihov finančni položaj se ne bo poslabšal. Ne bodo plačevali najemnine 410 evrov, ampak na to lahko prejmejo tudi subvencijo.

Kako bo z razpisi za ta neprofitna stanovanja? Katere kategorije bodo odločilne, kakšen bo sploh sistem?

Uvajamo osnovno kategorijo, ki so mladi. Mladi so zelo pomembna ciljna skupina …

So preferirani …

… tudi zakon to predvideva. Bistveno več svobode pa dajemo skladom in predvsem občinam, da presodijo, kateri so tisti nameni, ki jih potrebujejo za stanovanje. Torej, kot sem omenil, oni bodo lahko delali posebne sezname, posebne razpise … na primer razpis za medicinske sestre, za inženirje … Predvsem hočemo javna najemna stanovanja narediti dostopna vsem.

Čigava pristojnost bo to? Odločanje, kakšen seznam bo kdo naredil, ali bo to stanovanjski sklad ali bo to občina?

Če so stanovanja v lasti občine ali sklada, je občina tista, ki bo odločala. V primeru republiškega stanovanjskega sklada pa seveda država.