Po tretjem krogu pogovorov se strani še vedno ne moreta dogovoriti ne o načinu spreminjanja sporazuma ne o rokih za uveljavitev sprememb.

Švica po nedeljskih volitvah nove vlade ne bo dobila pred decembrom, kar pomeni, da pogovorov v roku, to je do konca leta, ne bo moč zaključiti.

Sporazum terja prilagoditve
EU in Švica sta sporazum o prostem pretoku delovne sile sklenili leta 1999, v veljavo pa je stopil 1. junija 2002, in to v paketu sedmih dvostranskih sporazumov, ki nudijo pravno podlago odnosom med stranema. Širitev drugih sporazumov na novinke je avtomatična, izjema pa je sporazum o prostem pretoku delavcev, ki terja prilagoditve novim razmeram. Skladno z njim naj bi Švica svoj trg delovne sile za sedanje članice odprla leta 2014, dotlej pa naj bi veljal sistem kvot.

Kvote do leta 2007 določene
Sistem kvot je do leta 2007 točno določen: dolgoročna delovna dovoljenja naj bi vsako leto dobilo 15.000 državljanov EU-ja, kratkoročna, predvsem sezonska, pa 115.500 ljudi letno. Po tem obdobju naj bi se dostop do trga dela začel sproščati, vendar z avtomatičnimi varovalkami v primeru, da bi prišlo do več kot 10-odstotnega povečanja pritoka glede na leto prej. Leta 2009 bo nato izveden referendum, na katerem se bodo Švicarji odločali glede popolne liberalizacije trga delovne sile.

Bruselj podpira novinke
EU terja vključitev novink v ta sistem takoj po njihovem vstopu v povezavo 1. maja 2004, hkrati pa želi tudi, da se kvote povečajo za 20 odstotkov, saj se za približno toliko s širitvijo povečuje obseg unijinega prebivalstva. Švica na enakopravno obravnavo sicer pristaja, ne pa tudi na povečanje kvot, pri čemer opozarja, da bo novinkam do največ sedem let po vstopu v povezavo dostop na nacionalne trge delovne sile omejila tudi sama EU.