Sporazum, ki za zdaj velja za 25 članic Evropske unije, se bo tako razširil še na državi, ki sta zadnji vstopili v Evropsko unijo, na Bolgarijo in Romunijo. Zagovorniki razširitve prostega pretoka oseb so opozarjali, da ni šlo za referendum o vstopu Švice v Evropsko unijo, a da bo izid v vsakem primeru odločilen za prihodnje odnose med Švico in Unijo.

Javnomnenjske raziskave pred referendumom so kazale, da 50 odstotkov volivcev podpira razširitev prostega pretoka oseb, približno 43 odstotkov pa jih je proti. Za pozitiven izid referenduma so si prizadevale vse večje stranke v državi in predstavniki gospodarstva, ki so se bali gospodarskih posledic negativnega izida, proti pa je Švicarska ljudska stranka.

Če referendum ne bo uspel, bo Švica izključena iz schengna
Ob morebitnem negativnem izidu bi Švici grozila izključitev iz schengenskega območja, kamor je Švica vstopila 12. decembra lani, in odpoved nekaterih glavnih dvostranskih sporazumov z EU-jem. "Če Švica ne bo spoštovala načela prostega gibanja oseb, bo to velik problem in jo bomo morali izključiti iz schengna," je ob potrditvi švicarskega vstopa v schengen opozoril komisar za pravosodje, svobodo in varnost Jacques Barrot.

Tudi švicarski veleposlanik pri EU-ju Jacques de Wattewill je poudaril, da bi se Švica v primeru negativnega izida znašla v težkem položaju. "Takšen razvoj dogodkov ne bi bil prijeten ne za nas in ne za EU, saj imamo zelo tesne odnose in smo drugi največji trgovinski partner Unije za ZDA. Dnevni obseg naše medsebojne trgovinske menjave je milijarda švicarskih frankov," je še povedal de Wattewill.

Švica ima z Unijo sklenjene številne sporazume
Švicarji so na referendumu že zavrnili članstvo v Evropski uniji, saj so zaskrbljeni zaradi izgube suverenosti in samobitnosti, je pa Švica z EU-jem podpisala približno 120 sporazumov, ki ji omogočajo visoko stopnjo povezave z Unijo, ne da bi se odpovedala nacionalnim pristojnostim in posebnostim.

Sporazum o prostem pretoku oseb med Švico in Unijo je začel veljati leta 2002, pet let pozneje pa so ga razširili še na države, ki so v Evropsko unijo vstopile 1. maja 2004, torej tudi za Slovenijo. Sporazum je del prvega svežnja dvostranskih sporazumov med Švico in Evropsko unijo, med katerimi so tudi sporazumi, ki urejajo odnose na področjih kopenskega in letalskega prometa, kmetijstva, trgovine, javnih naročil in znanosti ter švicarskemu gospodarstvu omogočajo dostop do notranjega trga Unije.

Sporazume v enoten sklop pravno povezuje t. i. giljotinsko določilo, po katerem prenehajo samodejno veljati vsi sporazumi, če poteče veljavnost enemu izmed njih. Zato bi bila na primer trgovinska menjava in promet med sedemindvajseterico in alpsko državo precej otežena, če bi Švicarji danes odločili, da ne razširijo sporazuma o prostem pretoku oseb še na omenjeni dve državi.

B. T.