Iz osnutka sklepov, ki jih bodo voditelji članic EU-ja sprejeli na vrhu v Bruslju, izhaja, da bodo voditelji upoštevali napredek Srbije pri izpolnjevanju političnih meril in "popolnoma zadovoljivo" raven njenega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.

Ob tem bodo predvidoma pozdravili ponovno vključitev Srbije v dialog s Kosovom pod okriljem EU-ja, napredek pri izvajanju dogovorov, doseženih v okviru tega dialoga, "v dobri veri" ter dogovor o integriranem upravljanju meje, torej o mejnih prehodih.

A kot izhaja iz osnutka sklepov, statusa kandidatke Srbija danes ne bo dobila, temveč bodo voditelji zastavili cilj, da ga dobi do marca prihodnje leto, če bodo članice Unije presodile, da je izpolnila določene pogoje za to.

Ti pogoji so napredek pri izvajanju dogovorov v okviru dialoga, vključno z mejnimi prehodi, dogovor o "vključujočem regionalnem sodelovanju" ter dejavno sodelovanje z evropsko misijo Eulex in operacijo zveze Nato Kforjem pri izvajanju njunih mandatov.

Odstop podpredsednika srbske vlade
Srbski predsednik Boris Tadić je v odzivu zatrdil, da se Srbija ne bo odrekla evropski prihodnosti. So pa v Beogradu razočarani in podpredsednik vlade, pristojen za evropske integracije, Božidar Đelić je sporočil, da odstopa s položaja.

"Srbija se ne more in se ne bo odrekla evropski prihodnosti. Vse drugo bi imelo dolgoročne posledice za njene državljane," je dejal Tadić v prvem odzivu na sporočilo evropskih voditeljev, da so odločitev o dodelitvi statusa kandidatke Srbiji preložili na februar.

Tadić je poudaril, da Srbija spada v Evropo, ne glede na to, ali se Evropa sooča s težavami. "Prepričan sem, da bomo dobili status kandidatke," je dejal. Poudaril je tudi, da bo Beograd nadaljeval dialog s Prištino, saj je problem Kosova treba rešiti.

Kljub Tadićevim zagotovilom, da bo Srbija nadaljevala evropsko pot, v Beogradu ne skrivajo razočaranja. Podpredsednik vlade Đelić je tako sporočil, da odstopa, saj današnja preložitev odločitve o dodelitvi statusa kandidatke na pomlad, "ni tisto, kar je Srbija pričakovala". Đelić je sicer avgusta izjavil, da bo Srbija konec leta postala kandidatka za članstvo v EU, v nasprotnem primeru pa bo odstopil s položaja.

Srbija je za članstvo v uniji zaprosila decembra 2009. Po prijetju zadnjih haaških obtožencev Ratka Mladića in Gorana Hadžića je pričakovala priporočilo za dodelitev statusa kandidatke, a zaradi nasilja na severu Kosova, ki je vodilo v prekinitev pogajanj s Prištino, se to ni zgodilo.

Črni gori določili junij
Kot pogojni cilj za začetek pristopnih pogajanj s Črno goro so voditelji določili junij prihodnje leto. Črna gora bo morala za uresničitev tega cilja napredovati pri izvajanju reform s posebnim poudarkom na področji pravne države in temeljnih pravic, še posebej v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Uresničevanje reform bodo preučile članice Unije na podlagi poročila, ki ga bo v prvi polovici prihodnjega leta pripravila Evropska komisija.