Omenjena direktiva je bila sprejeta leta 2006 v sklopu protiterorističnih ukrepov po terorističnih napadih v Londonu in Madridu. Telekomunikacijskim podjetjem je naložila hrambo podatkov za obdobje do dveh let, državam članicam pa je naložila sprejetje ustrezne nacionalne zakonodaje.

V Sloveniji je bila direktiva uveljavljena z zakonom o elektronskih komunikacijah leta 2007, v skladu s katerim morajo operaterji obvezno do 14 mesecev hraniti vse podatke o prometu in lokaciji ter z njimi povezane podatke o uporabi javne komunikacijske storitve. To med drugim vključuje podatke o telefonskih klicih, sporočilih ter dostopih do interneta in elektronske pošte, ne pa tudi njihove vsebine.

Poseganje v pravico do zasebnosti
Kljub temu pa direktiva resno posega v temeljno pravico do spoštovanja zasebnosti in zaščite osebnih podatkov, meni sodišče in dodaja, da so postavljene določbe presegle tisto, kar je nujno potrebno, zato je direktivo razveljavilo. Sodišče je v sodbi med drugim zapisalo, da je hrambo podatkov mogoče obravnavati kot primerno orodje za boj proti hudim kaznivim dejanjem, a je hkrati ugotovilo, da je Unija z direktivo prekoračila meje sorazmernosti.

Direktiva bi morala biti zastavljena ožje in omejena bi morala biti le na najnujnejše posege v temeljne pravice. Sodišče prav tako opozarja na odsotnost določila, da se morajo podatki hraniti na ozemlju EU, in posledično pomanjkljiv nadzor nad morebitnimi zlorabami.

Luksemburško sodišče je o zadevi odločalo na pobudo Irske in Avstrije, v Sloveniji pa je zahtevo za presojo ustavnosti zakona o elektronskih komunikacijah v delu, ki se nanaša na hrambo podatkov, lani vložila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ker obvezna hramba podatkov posega v več človekovih pravic, ob tem pa ne daje pričakovanih rezultatov.

Ob tem so dodali, da obstajajo tudi resni pomisleki o nesorazmernosti ukrepa, ki izhajajo iz dejstva, da je prizadet vsakdo, ki pri komunikaciji uporablja elektronska komunikacijska sredstva ne glede na to, da se v celoti ravna po pravu in ne krši nobenega prepisa. Podatki se shranijo o slehernem telefonskem klicu, vključno s klici, govorno pošto, podatkovnimi klici, dopolnilnimi storitvami (preusmeritev, predaja klica), pošiljanjem sporočil in multimedijskimi storitvami (kratka sporočila ...). Prav tako se ti podatki shranijo pri dostopu do interneta, elektronske pošte in uporabi telefonije prek internetnega protokola.

Ustavno sodišče postopek prekinilo
Ustavno sodišče je postopek septembra prekinilo in sklenilo, da o zahtevi ne more odločiti, dokler Evropsko sodišče ne odloči o veljavnosti direktive. "Posledično torej razumemo, da bo ustavno sodišče sledilo razsoji Sodišča Evropske unije," so ugotovili v uradu informacijske pooblaščenke.

Danes so v sporočilu za javnost ponovno izrazili upanje, da bo slovensko ustavno sodišče ukrep obvezne hrambe podatkov prepoznalo kot nesorazmeren glede na poseg v človekove pravice. "Direktiva o hrambi prometnih podatkov je mrtva. Sem zadovoljna z odločitvijo luksemburškega sodišča," je zapisala na Twitterju Nataša Pirc Musar.

V uradnem sporočilu z urada informacijske pooblaščenke pa: "Informacijski pooblaščenec pozdravlja odločitev Sodišča EU, saj ta predstavlja zmago za človekove pravic in ugotavlja, da je bila direktiva o obveznih hrambi podatkov v prometu elektronskih komunikacij nesorazmerna, omejitve namenov in utemeljitve rokov hrambe niso bile dovolj natančno opredeljene ter da je vsebovala premalo varovalk za tako obsežne posege v temeljne človekove pravice."

In še: "Poleg očitanih slabosti s strani Sodišča EU nameni hrambe podatkov po slovenskem zakonu o elektronskih komunikacijah še dodatno odstopajo od zamišljene enotne ureditve v EU, saj se ti podatki hranijo za potrebe kazenskih postopkov brez omejitev na huda kazniva dejanja."