Podatki naj bi se shranjevali, kot omenjeno, za 24 mesecev, vendar je v pripravi novela zakona o elektronskih komunikacijah, ki bo to obveznost skrajšala na 12 mesecev. Predlog sprememb zakona o elektronskih komunikacijah je sicer na ministrstvo posredoval tudi informacijski pooblaščenec. Ta predlaga, da se rok hrambe - med drugim ob upoštevanju načela sorazmernosti kot temeljnega načela varstva osebnih podatkov - skrajša na šest mesecev oziroma na največ 12 mesecev. Foto: EPA
Podatki naj bi se shranjevali, kot omenjeno, za 24 mesecev, vendar je v pripravi novela zakona o elektronskih komunikacijah, ki bo to obveznost skrajšala na 12 mesecev. Predlog sprememb zakona o elektronskih komunikacijah je sicer na ministrstvo posredoval tudi informacijski pooblaščenec. Ta predlaga, da se rok hrambe - med drugim ob upoštevanju načela sorazmernosti kot temeljnega načela varstva osebnih podatkov - skrajša na šest mesecev oziroma na največ 12 mesecev. Foto: EPA
Informacijski pooblaščenec
Daljši rok hrambe predstavlja tudi večje možnosti za zlorabe in s tem nezakonite posege v zasebnost posameznikov, meni namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič. Ob upoštevanju dejstva, da so stroški, potrebni za zagotovitev resnično varnih rešitev za shranjevanje podatkov, za operaterje vsekakor visoki, namreč obstaja še večja teža na možnostih za zlorabe, če se operaterji odločijo za cenejše in manj varne rešitve. Foto: NN


Podatki naj bi se shranjevali za 24 mesecev, vendar je v pripravi novela zakona o elektronskih komunikacijah, ki bo to obveznost skrajšala na 12 mesecev.

Podatki, potrebni za prepoznavanje cilja komunikacije
Podatki, ki se hranijo, so podatki, potrebni za odkritje in prepoznanje vira in cilja komunikacije, podatki, potrebni za ugotovitev časa in trajanja komunikacije, podatki, potrebni za ugotovitev vrste komunikacije, in podatki, potrebni za ugotovitev opreme komunikacije. Med komunikacije pa sodijo dostop do medmrežja, elektronska pošta in telefonija prek IP-protokola, so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.

Predvsem gre za podatke, kot so: uporabniško ime, telefonska številka, kadar je uporabljena za vstop v javno telefonsko omrežje, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika, datum in čas začetka izvajanje storitve ter v primeru telefonije prek internetnega protokola tudi čas trajanja ali čas konca izvajanja storitve. Nikakor pa se po navedbah ministrstva ne shranjuje vsebina komunikacije.

Operaterji morajo zagotoviti varno shranjevanje podatkov
Podatke je obvezan shranjevati vsak operater omrežja in vsak ponudnik storitev, kadar ponuja storitve elektronske pošte ali telefonije prek internetnega protokola. V ta namen bodo operaterji in ponudniki storitev morali zagotoviti varno shranjevanje podatkov ter neizbrisljivo registracijo pri dostopu do teh podatkov. V Telekomu Slovenije, vodilnem slovenskem telekomunikacijskem operaterju, so potrdili, da so na izpolnjevanje omenjene obveze pripravljeni.

Pri tem se postavlja vprašanje, kako pa je v primeru, ko slovenski uporabnik medmrežja prek slovenskega ponudnika dostopa do medmrežja uporablja na primer elektronsko pošto Gmail, Hotmail ipd. Na ministrstvu odgovarjajo, da tudi za njih veljajo obveze shranjevanja podatkov, če le ponujajo svoje storitve uporabnikom znotraj Evropske unije, saj to ureja direktiva EU-ja o shranjevanju podatkov.

Vse izhaja iz direktive o hrambi podatkov (2006)
Omenjeno obvezo sicer zapoveduje evropska direktiva iz leta 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij. Ta direktiva je bila v slovenski pravni red uvedena z novelo zakona o elektronskih komunikacijah, ki je bil sprejet 28. novembra 2006 ter je začel veljati 27. decembra 2006.