Beloruski preiskovalci so medtem vložili obtožnico proti opozicijski aktivistki Mariji Kolesnikovi. Odvetnica 38-letne aktivistke, ki je več kot teden dni v preiskovalnem priporu, Ljudmila Kasak je očitke beloruskih oblasti v obtožnici označila kot absurdne. Opozicijska aktivistka Marija Kolesnikova po njenih besedah ni poskušala priti nezakonito do oblasti. Kolesnikova je sicer proti beloruskim varnostnim oblastem vložila ovadbo zaradi grožnje s smrtjo.

Beloruski preiskovalci nasprotno trdijo, da je skušala Kolesnikova s pomočjo medmrežja in množičnih medijev ljudi pozivati k dejanjem, usmerjenim proti nacionalni varnosti, s ciljem škodovanja državi.

Kolesnikovo, ki ji grozi do pet let zaporne kazni, so prejšnji teden ugrabili in jo skušali izgnati v Ukrajino. Grozili so ji tudi s smrtjo, aktivistka pa je na meji raztrgala svoj potni list in s tem preprečila svoj izgon. Njena odvetnica je danes opozorila, da Kolesnikove kljub vloženi ovadbi niso pregledali izvedenci sodne medicine, saj je med postopkom izgona utrpela odrgnine in podplutbe.

Tihanovska Lukašenku obljublja zaščito pred kazenskim pregonom

Kolesnikova je tesna sodelavka opozicijske voditeljice Svetlane Tihanovske, ki jo številni v Belorusiji vidijo kot zmagovalko predsedniških volitev 9. avgusta, na katerih je zmagal dolgoletni predsednik Aleksander Lukašenko. Vse od takrat v Belorusiji potekajo množični protesti, na katerih je bilo več tisoč ljudi zaprtih, številni so bili grobo pretepeni, nekateri so bili tudi ubiti.

Lukašenko ima možno podporo Rusije in ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je Belorusiji obljubil tudi vojaško pomoč, če bi ta zanjo zaprosila, in dejal, naj Belorusija sama reši svoje težave, brez tujega vmešavanja. Rusija je medtem odobrila posojilo Belorusiji v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev.

Tihanovska, ki je v izgnanstvu v Litvi, pa Lukašenka vseskozi poziva k odstopu. Zdaj mu v primeru "mirnega odstopa" ponuja celo zaščito pred kazenskim pregonom.

Za ukrajinski spletni medij je še dejala, da Belorusi ne bodo sprejeli uradne prisege Lukašenka za njegov šesti mandat. To bi se sicer glede na navedbe osrednje volilne komisije v Minsku moralo zgoditi do 9. oktobra.

Izida volitev v Belorusiji ne priznava niti EU

"Za nas je položaj jasen. Volitve z dne 9. avgusta imamo za goljufive," je Evropskemu parlamentu dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell. "Lukašenka ne priznavamo za legitimnega predsednika Belorusije," je po poročanju Al Džazire še dejal zunanjepolitični predstavnik Unije. Borrell je dejal, da so beloruske oblasti pridržale več kot 7500 mirnih protestnikov, mučile pa naj bi 500 ljudi.

EU je sicer že prej sporočil, da izvolitve Lukašenka ne priznava za legitimno in da pripravlja sankcije proti ljudem, ki jih ima za odgovorne za volilno prevaro in zatiranje protestov. A diplomati pravijo, da sankcije EU-ja proti Belorusiji zavira Ciper, ki zahteva najprej ukrepe proti Turčiji zaradi spora glede črpanja zemeljskega plina v vzhodnem Sredozemskem morju.

Borrell medtem opozarja, da je na kocki verodostojnost EU-ja, članice pa je pozval k potrditvi sankcij proti Belorusiji pred vrhom v Bruslju konec naslednjega tedna. Za sprejetje sankcij je potrebno soglasje vseh članic.