Rusija bo Belorusiji posodila 1,5 milijarde ameriških dolarjev
"Naše stališče je, da morajo Belorusi z dialogom in brez namigov in pritiskov od zunaj sami razrešiti ta položaj in priti do skupne rešitve," je povedal. Ob tem je napovedal, da bo Moskva Minsku posodila 1,5 milijarde ameriških dolarjev. Zavzel se je za obnovitev trgovine med državama, ki je upadla zaradi pandemije covida-19.

Putin podprl predlog za reformo ustave
Putin je tudi podprl Lukašenkov predlog za začetek reforme ustave. "To je logično, pravočasno in primerno. Prepričan sem, da bo glede na vaše politične izkušnje tudi delo na tem področju organizirano na najvišji ravni in da bo to omogočilo doseganje novih meja v razvoju beloruskega političnega sistema. To pa pomeni tudi pogoje za nadaljnji razvoj," je dodal ruski voditelj.

Lukašenko: Ostati moramo blizu starejšemu bratu na vseh področjih
Lukašenko, ki je prvič po ponovni izvolitvi na po mnenju opozicije "ukradenih volitvah" 9. avgusta zapustil domovino, pa je poudaril, da mora njegova država še naprej tesno sodelovati z Rusijo, predvsem na gospodarskem področju. "Gospodarstvo je temelj vsega," je dejal. "Zadnji dogodki so pokazali, da moramo ostati blizu starejšemu bratu na vseh področjih, vključno z gospodarstvom," je še povedal na srečanju s Putinom, ki mu je pojasnil, da protestniki za zdaj še niso prestopili skrajne meje.

Blizu Bresta skupne vojaške vaje Belorusije in Rusije
Putin še vedno priznava Lukašenka za zakonitega predsednika Belorusije. Pred časom je dejal, da je Rusija pripravljena tudi vojaško posredovati v sosednji državi, če bi protesti "ušli izpod nadzora". Obe državi na zahodu Belorusije pri mestu Brest začenjata tudi skupne vojaške vaje.

V nedeljo na ulicah Minska 100.000 protestnikov proti Lukašenku
Protestniki Lukašenku očitajo, da je ukradel predsedniške volitve 9. avgusta, na katerih naj bi zmagala njegova protikandidatka Svetlana Tihanovska. V nedeljo je tako na ulicah glavnega mesta Belorusije Minska najmanj 100.000 protestnikov zahtevalo odstop Lukašenka, ki je na oblasti že 26 let. Policija je sporočila, da so prijeli 400 ljudi. Lukašenko vztraja, da je na volitvah pošteno zmagal z 80-odstotno podporo. Proteste označuje kot podprte z Zahoda in protiruske.

Tihanovska sporoča Putinu: Nova vlada bo vsakršen dogovor revidirala
Vodja opozicije Tihanovska pa je iz Litve, kamor se je po volitvah umaknila, sporočila, da "obžaluje Putinov dialog z diktatorjem namesto z beloruskim ljudstvom". Tihanovska je po aplikaciji Telegram še "opozorila" Putina, da bo "vsakršen dogovor z nezakonitim Lukašenkom brez pravne veljave oziroma ga bo nova beloruska vlada revidirala".

Vojaške vaje zveze Nato v Litvi
Medtem je okoli 950 vojakov iz desetih držav članic zveze Nato v Litvi začelo dvotedenske vojaške vaje. Namen vaje je izboljšati sodelovanje med oboroženimi silami članic Nata v zračni obrambi. Na vaji Tobruq Legacy 20, ki bo potekala do 25. septembra, poleg litovskih med drugim sodelujejo še francoski, poljski in ameriški vojaki. Namen je izboljšati sodelovanje med oboroženimi silami članic zavezništva pri zračni obrambi. Zato so sodelujoče države v Litvo premestile več sistemov zračne obrambe. Poveljstvo ameriške vojske v Evropi je zatrdilo, da "so bile vaje dolgo načrtovane in niso povezane z aktualnim dogajanjem na območju". Lukašenko Nato obtožuje, da razporeja svoje enote na mejo z Rusijo, a zavezništvo očitke zavrača.

ZN za človekove pravice v petek o razmerah v Belorusiji
Svet ZN za človekove pravice bo v petek na predlog članic Evropske unije imel izredno razpravo o razmerah v Belorusiji. Predlog za razpravo o kršitvah človekovih pravic v Belorusiji je ob začetku večtedenskega zasedanja Sveta ZN za človekove pravice podprlo 25 od skupno 47 članic tega telesa ZN. Dve – Venezuela in Filipini – sta razpravi nasprotovali, 20 držav pa se je na glasovanju o tem vzdržalo.