Po nekaterih ocenah se je zbralo več kot 100.000 ljudi. Foto: Reuters
Po nekaterih ocenah se je zbralo več kot 100.000 ljudi. Foto: Reuters

Protesti so kljub opozorilom oblasti, naj ljudje ostanejo doma, potekali tudi drugod po državi.

Največje zborovanje je potekalo v Minsku. Videoposnetki in fotografije, objavljeni na spletu, prikazujejo na tisoče protestnikov, ki so se zgrnili na ulice mesta, pri tem pa so vihrali z zgodovinskimi rdeče-belo-rdečimi zastavami Belorusije, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po nekaterih navedbah se je v Minsku zbralo več kot 100.000 ljudi.

Oblasti so v pričakovanju protestov v središču Minska namestile varnostne sile, vodne topove in oklepna vozila. Zaprli so tudi več postaj podzemne železnice.

Na posnetkih je tudi videti varnostne sile, ki so ukrepale proti miroljubnim protestnikom in številne strpale v policijska vozila. Odpeljali so zlasti moške, še poroča DPA.

Natančno število prijetih za zdaj ni znano. Po poročanju skupine za človekove pravice Vjasna so v Minsku prijeli skoraj 70 ljudi.

Protesti potekajo že skoraj mesec dni. Foto: Reuters
Protesti potekajo že skoraj mesec dni. Foto: Reuters

Belorusko notranje ministrstvo je zgodaj popoldne poročalo o desetih aretiranih. Po besedah tiskovne predstavnice ministrstva Olge Čemodanove so nedovoljeni množični protesti potekali v skoraj vseh regijah Belorusije, a so se aretacije zgodile zgolj v Minsku, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Ministrstvo je ljudi posvarilo, naj se ne udeležijo protestov, h katerim je pod geslom Pohod za enotnost na osrednjem Trgu neodvisnosti v Minsku pozvala opozicija.

Številni protestniki so se medtem odpravili k Palači neodvisnosti, kjer je sedež predsednika Lukašenka. Tam naj bi se zbralo deset tisoč ljudi, je poročal neodvisni beloruski spletni portal tut.by. Policija je območje obdala z bodečo žico.

Na ulicah Minska po nekaterih ocenah več kot sto tisoč ljudi

Protesti tudi v drugih mestih

O protestih so poročali tudi iz mest Brest in Grodno. Videoposnetek iz Grodnega, ki je zakrožil po spletu, prikazuje v črno oblečene uniformirane moške, ki so napadli in aretirali protestnike. Poročali so tudi o uporabi solzivca.

Protesti v državi potekajo že vse od predsedniških volitev 9. avgusta, na katerih je po uradnih podatkih znova zmagal dozdajšnji predsednik Lukašenko, ki je na položaju od leta 1994. Lukašenkov režim jih je skušal zatreti s silo. Več tisoč ljudi je bilo zaprtih, številni grobo pretepeni, nekateri tudi ubiti.

V preteklih dneh so se protestom priključevali predvsem študenti, saj se je na začetku tedna začelo novo študijsko leto.

Na sobotnih protestih so se na ulice znova podale ženske. Več tisoč se jih je sprehodilo skozi središče Minska z belo-rdeče-belimi zastavami, številne so nosile tudi cvetje. K t. i. pohodu žensk je pozvala opozicija, podobni shodi pa so potekali še v nekaterih drugih beloruskih mestih.

Policija je več protestnikov pretepla, nekaj jih je umrlo. Foto: Reuters
Policija je več protestnikov pretepla, nekaj jih je umrlo. Foto: Reuters

Protestniki zahtevajo spremembo in opozarjajo, da so bili izidi volitev lažne. Po njihovem mnenju je zmagovalka opozicijska voditeljica, 37-letna Svetlana Tihanovska, ki je medtem odšla v Litvo.

Belorusijo je medtem zapustila še ena vodilnih predstavnic beloruske opozicije Olga Kovalkova, ki velja za zaupnico Tihanovske. Zatekla se je v Poljsko, so sporočili njeni kolegi. Tiskovni predstavnik novega sveta, ki so ga ustanovili za namen politične tranzicije v državi, Anton Rodnenkov je potrdil, da je Kovalkova trenutno v Varšavi.

Tihanovska je Varnostni svet ZN-a v petek zaprosila za pomoč in pozvala k sankcijam proti odgovornim za prevare na volitvah ter kršitve človekovih pravic. V nagovoru po videopovezavi je Tihanovska še dejala, da bi moral ZN napotiti misijo v Belorusijo.

Na neformalnem srečanju Varnostnega sveta na daljavo je sodeloval tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, ki je, kot je tvitnilo zunanje ministrstvo, izrazil zaskrbljenost zaradi razmer v Belorusiji. Oblasti v Minsku pa je pozval, naj sprejmejo dialog z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za iskanje miroljubne rešitve krize v državi.