Lukašenko, beloruski predsednik od leta 1994, ki si je na domnevno nepoštenih volitvah 9. avgusta zagotovil šesti petletni mandat, je danes priznal, da je sistem v državi "nekako avtoritaren". 66-letnik je tudi dejal, da številni Belorusi zahtevajo spremembo sistema, zato bo dopustil možnost referenduma za spremembo ustave.

V nedeljo se je na ulicah Minska znova zbralo več deset tisoč protestnikov, ki zahtevajo Lukašenkov odstop. Med protesti je bilo po navedbah beloruskega notranjega ministrstva aretiranih najmanj 140 ljudi.

Lukašenko je predlagal reformo pravosodja, a obenem zavrnil pozive opozicije k vrnitvi k ustavi iz leta 1994. Lukašenko je leta 1996 z referendumom o ustavni reformi pridobil večje pristojnosti pri imenovanju sodnikov, vključno s predsednikom ustavnega sodišča. Ustavni referendum leta 2004 pa je beloruskemu predsedniku omogočil tri zaporedne mandate namesto dotedanjih dveh.

Kolesnikova ne verjame Lukašenkovim obljubam

Opozicijska političarka Maria Kolesnikova je posvarila, da Lukašenku po številnih prelomljenih obljubah v več kot četrt stoletja na oblasti ne gre zaupati. Politični analitik Valerij Karbelevič kot eno izmed možnosti reforme sicer omenja model Kazahstana, ki je bil tako kot Belorusija nekdaj del Sovjetske zveze. Tam je dolgoletni voditelj Nursultan Nazarbajev položaj prepustil sebi zvestemu nasledniku, obenem pa je ostal na številnih pomembnih položajih, ki mu zagotavljajo moč in ga ščitijo pred kazenskim pregonom.

Tihanovska bo nagovorila Varnostni svet ZN-a

Tihanovska je medtem sporočila, da namerava Varnostni svet Združenih narodov (VS ZN) in Svet Evrope zaprositi za podporo pri mirni spremembi oblasti v Belorusiji. VS ZN naj bi prek videopovezave nagovorila v petek, Parlamentarno skupščino Sveta Evrope pa 8. septembra, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

37-letna Tihanovska, ki se je pritožila na izide volitev, nato pa se zatekla v Litvo, sicer poudarja, da notranjepolitična kriza v Belorusiji ne sme prerasti v geopolitični konflikt med Rusijo in Zahodom. Njen cilj je po njenih besedah sprememba režima z dialogom, ki pa bi ga lahko začeli ob pomoči mednarodne skupnosti.

V sredo srečanje zunanjih ministrov v Moskvi

Iz Moskve so ob koncu tedna sporočili, da se bosta Lukašenko in ruski predsednik Vladimir Putin v prihodnjih tednih sešla v Moskvi. Rusija naj bi bila po navedbah Putina pripravljena vojaško posredovati v Belorusiji, če bi se to izkazalo za potrebno. V sredo pa se bosta po navedbah tiskovne agencije Interfax v Moskvi srečala ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov beloruski kolega Vladimir Makei.

ZDA pozivajo Rusijo, naj spoštuje suverenost Belorusije

"Rusija mora spoštovati suverenost Belorusije in pravico njenega ljudstva, da svobodno in pošteno voli svoje voditelje," je danes tiskovna predstavnica Bele hiše Kayleigh McEnany pozvala Rusijo, naj se ne vpleta v Belorusijo.

"Veliko število Belorusov, ki mirno protestirajo, jasno kaže, da vlada ne more več zanemarjati pozivov ljudi k demokraciji," je dodala.

Baltske države že uvedle sankcije

Litva, Latvija in Estonija so medtem že uvedle sankcije proti 30 Belorusom, vključno z Lukašenkom, ki naj bi bili odgovorni za prevare na predsedniških volitvah in nasilje nad udeleženci množičnih protestov. Na seznamu so tudi sodelavci beloruske osrednje volilne komisije, notranjega ministrstva, ministrstva za pravosodje, varnostnih oblasti in več drugih beloruskih institucij, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Evropska unija se je prav tako zavzela za sankcije, vendar jih še niso dokončno potrdili.

"Ugotovili smo, da so tri osebe s seznama v zadnjih petih letih večkrat obiskale Litvo, ena med njimi celo 15-krat," je po poročanju agencije BNS v Vilni dejal litovski predsednik Gitanas Nauseda. Dodal je, da bodo na seznam pozneje dodali še nove ljudi. Litovsko zunanje ministrstvo je v preteklih tednih predlagalo sankcije proti skupno 118 beloruskim predstavnikom.