Traktoristi, ki jih je v Bruslju pričakalo še okoli 1.500 drugih protestnikov, so v stavbo Evropskega sveta metali jajca in kostanje, zvonili s kravjimi zvonci in mahali z zastavami. Nekateri so s seboj pripeljali tudi krave, spet drugi so mleko v protest polivali kar po pločnikih.

"Naši protesti gredo lahko zelo daleč, če nas ne bodo začeli poslušati," je dejal v kravji kostum oblečen francoski kmet Regis Mainguy. "To, kar se dogaja, ni več smešno. Lahko nas celo prisilijo, da postanemo nasilni."

Slovenski kmetje niso prišli v Bruselj
Nekateri so v jezni množici vihteli tudi plakate z besedami "Samo idioti v EU-ju so lahko za zvišanje kvot" in sežigali pnevmatike v bližini parkiranih avtomobilov. Med temi po besedah slovenskega ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika sicer ni slovenskih kmetov. "Kar pa ne pomeni, da so zadovoljni, daleč od tega," je dodal. Največje število kmetov je prišlo iz Francije, Nemčije in Belgije.

Kmetje, ki se ukvarjajo s prodajo mleka, od Evropske komisije zahtevajo, da s trga umakne presežno količino mleka in zniža mlečne kvote za pet odstotkov, da bi s tem dvignila njegovo ceno. EU za zdaj še vztraja, da bo vse kvote ukinila leta 2015 in šele takrat omogočila, da se bo cena mleka v celoti oblikovala na trgu.

Preveč mleka, premalo odjemalcev
"Želimo doseči, da se bosta ponudba in povraševanje izravnala, da se bo količina mleka, ki ga pridelamo v Evropi, zmanjšala in da bodo pristojni upoštevali naše zahteve," je dejal Romuald Schaber, predsednik Evropske mlekarske zbornice, ki predstavlja glas okoli 140.000 kmetov. "Na trgu je preprosto preveč mleka, zato mora vsak izmed nas zmanjšati količino, a pri tem ne moremo delovati ločeno. Prav zato potrebujemo skupni evropski sistem." Kmetje še opozarjajo, da so njihovi stroški več kot dvakrat višji kot vsota, ki jo nato dejansko dobijo, ko mleko prodajo.

Pred uradnim začetkom ministrskega srečanja je 20 izmed 27 ministrov podalo skupno izjavo, v kateri so od Evropske komisije zahtevali, da nemudoma priskrbi sredstva, s katerimi bo kmetom vsaj malo olajšala življenje. Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel pa je opozorila, da lahko dodatna sredstva priskrbi le vsaka članica posebej in da s tem tudi denar zanje ne bo šel iz trenutnega proračuna Unije.

Ukrepi že, a dovolj hitro?
Komisija tudi predlaga, da se za mlečni sektor uvede zaščitna klavzula, ki v drugih kmetijskih sektorjih že obstaja, in da se omogoči hitrejši odziv na prihodnje motnje na trgu. Dolgoročno pa bo komisija oblikovala delovno skupino strokovnjakov, ki bo pregledala pogodbena razmerja med kmeti in mlečno industrijo.

Švedski kmetijski minister Eskil Erlandsson, ki vodi današnje srečanje, je napovedal, da bodo razpravljali o srednje- in dolgoročnih rešitvah za evropski mlečni sektor, da pa bi bile rešitve najhitreje lahko sprejete v dveh tednih. Kot glavno težavo vidi v tem, da je cena, ki jo kmetje dobijo pri prodaji mleka, padla za 40 odstotkov, cene mleka v trgovinah pa so se znižale le za od en do dva odstotka.

Pogačnik: Kriza je tu in zdaj
Na zasedanju sodeluje tudi Milan Pogačnik, ki meni, da bi se morali več pogovarjati o kratkoročnih ukrepih, in od Evropske komisije nove tovrstne predloge pričakuje 19. oktobra. "Jasno sem povedal, da je vse, kar govorimo, sprejemljivo, vendar je kriza tu in zdaj in s tem ne bomo pomirili ljudi, ki so pred vrati. Tudi drugi so se strinjali," je izjavil Pogačnik. Zasedanje 19. oktobra bo po njegovih besedah posvečeno izključno kratkoročnim ukrepom.

Po Pogačnikovih besedah so se razmere v slovenskem mlečnem sektorju v zadnjih treh mesecih stabilizirale, čeprav so se v EU-ju na splošno v zadnjem letu zelo poslabšale. Slovenija je bila septembra po ceni mleka na devetem mestu v Uniji.

Najvišja cena na Cipru, najnižja v Litvi
Junija letos je bila prodajna cena surovega mleka v Sloveniji 26,54 centa na kilogram, kar je približno dva odstotka manj kot junija leta 2007. Najvišja cena mleka je bila na Cipru, dobrih 50 evrov/100 kg mleka, najnižjo ceno pa so imeli v Litvi, kjer je znašala dobrih
15 evrov/100 kg. Nizko odkupno ceno mleka imajo zlasti na Poljskem, v Belgiji, na Madžarskem, v Estoniji, Romuniji, na Slovaškem in v Latviji.