Evropska komisija navaja, da bo gospodarski in trgovinski sporazum EU-ja in Kanade CETA evropskim podjetjem prihranil 590 milijonov evrov letno, saj odpravlja 98 odstotkov dajatev na proizvode, ki si jih EU izmenja s Kanado, ter zagotavlja ugoden dostop do javnih naročil v Kanadi.

Sporazum CETA naj bi po navedbah komisije koristil predvsem malim podjetjem, ki si zaradi upravnih bremen, kot so dvojno testiranje proizvodov, dolgi carinski postopki ali visoki pravni stroški, najtežje privoščijo izvoz v Kanado.

Nove priložnosti naj bi se odprle tudi za evropske kmete in proizvajalce hrane, obenem pa naj bi CETA popolnoma zaščitila občutljive sektorje EU-ja. Sporazum ščiti 143 kakovostnih prehrambnih proizvodov in pijač z geografsko označbo EU v Kanadi.

Evropskim potrošnikom naj bi CETA omogočila večjo izbiro, obenem pa naj bi ohranila evropske standarde. Trg EU-ja bo namreč odprt samo za proizvode in storitve, ki v celoti izpolnjujejo vse predpise EU-ja. Prav tako, navaja komisija, ne spreminja načina, kako EU ureja varnost hrane. To velja tudi za kočljivo vprašanje gensko spremenjenih proizvodov in prepoved hormonsko obdelanega govejega mesa, poudarjajo v komisiji.

Dvomi nevladnih organizacij
Številne nevladne organizacije se ne strinjajo z navedbami komisije. Greenpeace je opozoril, da ima Kanada milejše standarde za hrano, njeno kmetijstvo je močno odvisno od kemikalij in gensko spremenjenih organizmov.

"CETA je orodje severnoameriških korporacij za oslabitev evropskih standardov glede rastnih hormonov, kemičnega pranja, gensko spremenjenih organizmov, kloniranja živali in označevanja države porekla. Česar do zdaj še niso dosegli prek svetovne trgovinske organizacije, zdaj lahko začnejo spodkopavati prek sporazuma CETA," je po navedbah Euroactiva povedal Kees Kodde iz Greenpeacea.

Kritični so tudi v slovenski Umanoteri. Poudarjajo, da določbe sporazuma, ki so začele veljati, prinašajo številna tveganja za varnost in kakovost prehrane, varovanje okolja in javne storitve ter ogrožajo samo zakonodajno funkcijo države.

Ob tem opozarjajo, da slovenska vlada še ni izpolnila svoje zaveze do državnega zbora, nevladnih organizacij, sindikatov in Zveze potrošnikov Slovenije in zaprosila Sodišča EU-ja za mnenje o skladnosti sistema reševanja sporov s pravom EU-ja.

Ratifikacija v šestih državah
Sporazum CETA je v državnih parlamentih ratificiralo že šestih članic EU-ja, in sicer Latvija, Danska, Španija, Hrvaška, Malta in Portugalska. Vse države pa sporazumu niso preveč naklonjene. Belgijska vlada je tako 6. septembra naslovila na Sodišče EU-ja zahtevo, naj oceni veljavnost arbitražnega postopka CETA po evropskem pravu. Francija pa ocenjuje vplive sporazuma CETA na okolje in zdravje.

O tem, kdaj bo končana ratifikacija v vseh članicah, v Bruslju ne želijo ugibati. Časovnih omejitev, do kdaj morajo parlamenti držav članic glasovati o sporazumu, ni. Trgovinski sporazum EU-ja z Južno Korejo so na primer nacionalne vlade ratificirale kar štiri leta in pol. Večina sporazuma pa je medtem že začela veljati.