Parlamentarna komisija je po zaslišanju prič in na podlagi pridobljene dokumentacije iz likvidiranih Probanke in Factor banke predstavila vmesno poročilo o slabih praksah v slovenskih bankah. Ugotavljajo, da so za te prakse odgovorne tako uprave kot nadzorni sveti bank, pa tudi bančni regulator. Dodatno so stvari poslabšali zastoji na področju stečajne zakonodaje ter na področju preprečevanja slabih bančnih praks in konflikta interesov, ugotavlja komisija.

Poslanci so soglašali tudi s predlogom komisije, da se tako javni kot zaupni del poročila preda nacionalnemu preiskovalnemu uradu, kot naznanitev suma storitve kaznivih dejanj. Poročilo bodo poslali tudi specializiranemu državnemu tožilstvu in ministrstvu za notranje zadeve. Tožilstvo bo odslej moralo redno poročati o pregonu bančne kriminalitete. Poslanci so soglasno sprejeli tudi predloge komisije za spremembe področne zakonodaje in ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančne kriminalitete.

Sprejet nacionalni program varstva pred naravnimi nesrečami
Državni zbor je sprejel resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju od leta 2016 do 2022. Resolucija po navedbah ministrice za obrambo Andreje Katič namenja pozornost preventivi. Stalnice ogrožanja ostajajo potresi, poplave, zemeljski in snežni plazovi, veter in neurja. Priča smo tudi večjemu številu množičnih nesreč v prometu, je povedala ministrica.

Temeljni cilji na področju omenjenega sistema v prihodnjem obdobju so po njenih besedah izboljšanje preventive, razvoj sistemov za pravočasno napovedovanje, odkrivanje in opozarjanje na nevarnosti. Občine po besedah ministrice za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami letno namenjajo okoli 48 milijonov evrov, država pa nekaj več kot 30 milijonov letno. Katičeva ocenjuje, da se ta sredstva v prihodnjih letih ne bodo zmanjševala.

Medtem ko so koalicijski poslanci resolucijo podprli, pa so ji opozicijski podporo odrekli. Poslanec SDS-a Žan Mahnič je resoluciji očital, da je preveč splošno napisana in da nima konkretnih ciljev. V NSi-ju pa resoluciji očitajo, da premalo prostora namenja vprašanju, kako zagotoviti več sredstev za sistem zaščite in reševanja, je poudaril Matej Tonin. Poslanec ZL-ja Miha Kordiš je dejal, da resolucija, s tem ko sistemu za zaščito in reševanje ne namenja dodatnih sredstev, kaže na mačehovski odnos države do tega sistema.

Le devet glasov za referendum o Ceti
Poslanci niso podprli predloga ZL-ja za izvedbo posvetovalnega referenduma o sporazumu Ceta, za sporazum je namreč glasovalo le devet poslancev, proti pa 64. Koalicijske stranke so ob tem izpostavljale, da se sporazum mora še ratificirati v državnem zboru in da bo takrat priložnost za iskanje mnenja volivk in volivcev. Predlagatelji so prepričani, da Ceta prinaša obsežne posledice za državljane, ki bi zato morali imeti možnost odločanja.

Sprejet zakon o delu policije
Državni zbor je potrdil novelo o organiziranosti in delu v policiji, s katero vlada izpolnjuje zaveze iz stavkovnih sporazumov. Novela uvaja tudi karierni sistem znotraj policije, ki omogoča načrtovanje osebnega razvoja in napredovanja. Uslužbenci, ki niso del posebne enote, a opravljajo naloge skupaj z njo, bodo zdaj v enakem pravnem položaju, na voljo pa bo tudi dopust za ohranjanje psihofizične sposobnosti policista.

Še naprej bodo zaposleni v policiji del plačnega sistema javne uprave, a bo zanje sistem dopolnjen zaradi posebnosti njihovega poklica. Pri višini dodatka za stalno pripravljenost se uvaja razlika, ali je policist v tem času doma ali na drugem kraju. Na 15 let pa zmanjšujejo obvezen obseg delovnih izkušenj za spregled izobrazbe pri napredovanju. Novelo so podprle vse poslanske skupine razen ZL-ja.

Avtentična razlaga za omejitev stroškov trgovalnih računov
Poslanci so podprli tudi avtentično razlago določbe zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Poslanci ZL-ja, ki so bili predlagatelji razlage, so se zanjo odločili, ker so ugotovili, da si nekatere določbe inštitucije razlagajo drugače, s tem pa se tudi znatno dvignejo stroški trgovalnih računov, ki jih morajo imetniki delnic odpreti do konca leta.

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih določa, da letni strošek vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu ne sme presegati 0,5 odstotka povprečne vrednosti papirjev na njem. Ker tega nekatere članice KDD-ja, ki so odpirale trgovalne račune, v praksi niso upoštevale, je DZ sprejel razlago, ki naj bi še bolj nedvoumno določala, da se ta omejitev šteje kot zgornja meja vseh stroškov.

Evropska pravila o upravljanju skladov v domačo zakonodajo
Sprejeta je tudi novela zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, s katero se v slovenski pravni red prenašajo določbe evropske direktive o vzpostavitvi enotnih pravil glede skrbnika premoženja investicijskih skladov. Pri nas se ta pravila skorajda niso spreminjala že od leta 1985.

Vsak investicijski sklad bo moral imeti enega skrbnika, ki izvaja splošni nadzor nad sredstvi v njem. S tem se poskuša doseči, da bi imel skrbnik pregled nad vsemi sredstvi sklada ter da bi imeli upravitelji in vlagatelji enotno referenčno točko, na katero bi se lahko obrnili. Novela zakona tudi določa, da se vsak investicijski sklad ne glede na način zbiranja premoženja vpiše v Poslovni register Slovenije in pridobi tudi svojo matično številko.

Zelena luč noveli zakona o potrošniških kreditih
Potrjena je tudi novela zakona o potrošniških kreditih, ki ureja tako področje kreditnih pogodb za običajna potrtošniška posojila kot tudi za nepremičnine. Podporo je prejela tudi novela zakona o centralnem kreditnem registru, ki vzpostavlja zbirko podatkov o najetih posojilih fizičnih oseb in poslovnih subjektov.

Poslanci so sprejeli tudi zaključni račun lanskega proračuna, za katerega je računsko sodišče izdalo mnenje s pridržkom. Sprejet pa je še nacionalni program razvoja prometa do leta 2030.

Predlog NSi-ja o posvojitvah starih staršev ni prepričal DZ-ja
S sklepom, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, pa se je končala zakonodajna pot novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Novelo je v parlamentarni postopek vložil NSi, da bi zagotovili večjo vlogo staršev pri odločanju o posvojitvi njihovih otrok, možnost posvojitve pa bi razširili tudi na stare starše.

Čeprav so predlagateljem večinoma priznavali dobronamernost, je večina poslanskih skupin v razpravi opozarjala, da predlog ne ureja pravnih posledic posvojitve s strani starih staršev. Taka posvojitev bi pomenila prenehanje pravnih razmerij med otrokom in starimi starši po sorodstveni liniji drugega od staršev ter spremembo pri dedovanju, ki ne bi bila v korist posvojencu.