Predlog za posvetovalni referendum je v parlamentarni postopek vložila Združena levica. Sprva so v referendumsko vprašanje sicer želeli vključiti tudi sporazum TTIP, a so po mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora spremenili vprašanje in se osredotočili zgolj na pred kratkim sprejet sporazum Ceta.

Stranke za Ceto nimajo mandata
Poslanec Matej Tašner Vatovec je v imenu predlagateljev dejal, da je sporazum "širšega pomena za državljanke in državljane, ne samo za institucijo države kot takšno". Zaradi številnih odprtih vprašanj pa po mnenju Vatovca stranke nimajo mandata, da končno odločitev sprejmejo same.

Predlagateljem je pritrdil tudi evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem), da pa bi bil referendum dobra priložnost za razjasnitev pomena, ki ga bo sporazum prinesel Sloveniji, pa je menila tudi poslanka Alenka Bratušek. Poslanec ZL-ja Luka Mesec pa je ob tem poudaril, da je vlada pri pogajanjih padla pri treh ključnih točkah. Tako je v sporazumu še vedno mehanizem mednarodnega arbitražnega sodišča, neustrezna je zaščita vodnih virov, Kanada pa se ni odrekla načelu tveganja pri standardih varne hrane.

SMC: Predlog je prenagljen
Koalicijski poslanci so v prvi vrsti poudarjali, da trenutek za referendum ni pravi. Milan Brglez (SMC), je dejal, da bo zaradi mednarodnega arbitražnega sodišča (ICS) za ratifikacijo potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru, ki je trenutno ne vidi. Prav zato bo po mnenju Brgleza referendum tako ali tako potreben v času ratifikacije. Poslanec SMC-ja Kamal Izidor Shaker (SMC) pa je opozoril, da bi posvetovalni referendum stal od tri do štiri milijone evrov.

Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS) je referendum označila kot primeren, vendar pa se je vprašala, ali je trenutek za to primeren. Jožef Horvat (NSi) pa je odrekel podporo predlogu referenduma in med drugim poudaril, da bodo velike korporacije preživele s Ceto ali brez nje, medtem ko moramo "mi skrbeti za mala podjetja".