Predvsem je s svojimi izjavami med govorom na prireditvi ob počastitvi tega dne presenetil kdo drug kot francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je napovedal bolj "ofenzivno frankofonijo". Vsekakor precej neposrečene besede že kar malo klovnastega "Sarkota", bi lahko rekli, sploh ob tematiki, ki je v Evropski uniji pa tudi drugod po svetu zadnje čase zelo občutljiva - enakopravnosti jezikov.

Sarkozy je še dejal, da je propagiranje francoskega jezika v njihovem interesu in da bi morali v institucijah EU-ja in drugih institucijah bolj redno uporabljati njihov jezik. Okrcal je tudi voditelje držav, kjer je francoščina uradni jezik, sami pa mednarodno skupnost nagovarjajo v angleškem jeziku.

V Evropski uniji obstajajo trije delovni jeziki: angleščina, nemščina in francoščina. Ob obilici dokumentov, ki jih pač ne morejo prevesti v vse uradne jezike, se ti v veliki meri prevedejo le v omenjene tri, tudi sicer pa se na burseljskih hodnikih najlažje dogovoriš v teh jezikih.

To so neverjetni zneski, ki se merijo v odstotkih BDP-ja. Južnokorejci so eden bolj skrajnih primerov, saj za učenje angleščine denimo namenijo tudi do 15 milijard dolarjev letno, kar pomeni 1,9 odstotka njihovega BDP-ja. Mogoče se v Sloveniji ne gre v takšne skrajnosti, a vseeno pomislite, kako so vam že razni tečaji tujih jezikov osušili denarnico.

Jezikovna ofenziva? Izraz, ki ga v EU-ju ne bi smeli slišati
Vendar pa težava tiči tudi drugje. Seveda velikemu številu Evropejcev ni po godu, da se vzpostavlja premoč treh jezikov, ker naj bi bili prav vsi jeziki enakopravni. Tovrstne besede francoskega voditelja so tudi v nasprotju s tem, za kar se EU uradno zavzema. Na mizo je prišla ideja, da bi se vsi Evropejci učili tudi t. i. drugega maternega jezika. Torej najprej svojega, nato prvega tujega, ki bi pomenil sredstvo mednarodne komunikacije in drugi tuji jezik, ki bi bil več kot le to. Učenec bi ga vzel za svojega, se naučil kulture in navad ljudi, ki govorijo ta jezik. Ofenzivna promocija zgolj francoskega jezika pa verjetno ne bo pomagala, da se narodi v EU-ju naučijo, kakšni jeziki v EU-ju še obstajajo, in promovirala medkulturnega učenja in strpnosti med narodi.

Torej gre dejansko za projekt, ki bo širil enakopravnost, ali gre zgolj za širjenje tujih jezikov, ki že tako ali tako prevladujejo? Praktično gledano, vseeno bo lažje najti enega francoskega ali pa nemškega navdušenca, ki bo slovenskim otrokom razlagal o njihovi kulturi kot pa nekega latvijskega. Pustimo se presenetiti, vseeno pa so interesi veliki, Francozi bodo denimo začeli vlagati v digitalne tehnologije, ki bodo pomagale pri promociji njihovega jezika ne le v EU-ju, ampak tudi drugod, sploh v deželah, ki so jih zdaj že davno radi "obiskovali" kot kolonialistična velesila. Imajo možnost tovrstne promocije tudi manjši?

Majhnim jezik seže le en klik daleč
Jezikovna enakopravnost v EU-ju in drugod po svetu je še daleč od realnosti. Kaj pa pravi splet? Na straneh institucij EU-ja velikokrat opazimo "strategijo enega klika", kar naj bi zadostilo apetitom po enakopravnosti. Torej, ko podalpski Janez pride na spletno stran uradne EU institucije in poišče svoj jezik, se mu hitro zgodi, da njegov jezik seže le en klik, v najboljšem primeru dva ali tri, v "globino" spletne strani, saj se mu hitro pojavi na zaslonu le izbira med glavnimi tremi jeziki. Seveda gre razumeti Francoze v boju proti svetovno dominantni angleščini, vendar pa ali bodo res kaj spremenili, če bi sami radi postali isti?

Lahko zaključimo, da je promocija zgolj angleške ali pa frankofonske kulture oziroma jezika škodljiva in nepravična, saj Evropo pestijo mnogi drugi jezikovni problemi, neskladja in krivice na tem področju, kot pa skrb, da francoščino govori "le" 200 milijonov ljudi na svetu. Več pazljivosti v govorih torej sem in tja ne bi škodilo.

Mitja Kandare