Kako bo torej pravilo videti v praksi? Če bosta šla zakonca, recimo, da sta Francoz in Slovenka, ki živita v Belgiji, narazen, potem bosta imela pravico, da sama izbereta sodišče in zakonodajo, ki bo obravnavalo njuno ločitev. Če se jima ne bo uspelo dogovoriti, bo njun primer samodejno obravnavalo sodišče v Belgiji, piše EU Observer.

27 pravosodnih ministrov je pred kratkim znova skušalo zaman poiskati soglasje o pravilu v ločitvah, ki bi bilo uporabno v vseh državah: kot rečeno, da bi imela zakonca v postopku ločitve določeno avtonomijo pri izbiri sodišča in prava. A zdaj obstaja možnost, da bo pravilo vendarle začelo veljati, a le za nekatere države. Avstrija, Francija, Grčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Romunija, Slovenija in Španija so namreč združile moči in naj bi v ponedeljek na Evropsko komisijo naslovile pobudo za dovoljenje t. i. mehanizma poglobljenega sodelovanja. To pomeni, da bi skupina držav na točno določenem področju, v tem primeru v ločitvenih postopkih, naredila korak naprej v povezovanju, čeprav druge članice temu nasprotujejo.

Slovenija uredbo, ki predvideva usklajene postopke za mednarodne razveze, konkretno za opredelitev prava, ki naj se uporablja v teh razvezah, podpira, ker "prinaša več pravne predvidljivosti, večjo pravno varnost in boljšo zakonodajo, po drugi strani pa več svobode za stranki, ki sta se o razvezi pripravljeni sporazumno dogovoriti", je pojasnil državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Robert Marolt. "Slovenija si pridržuje pravico, da ne bo soglašala s sprejemom uredbe, če se do sprejema uredbe o okrepljenem sodelovanju k pobudi ne bo pridružilo zadostno število držav članic," je poudaril Marolt. To je po njegovih besedah najmanj polovica članic, po želji več kot dve tretjini, saj bi le tako okrepljeno sodelovanje res zaživelo.

Evropski komisar je previden
Komisija bo potem odločila, ali bo predlagala zakonski osnutek, ki bo temeljil na pozivu držav, potem pa bo šel osnutek v oceno držav članic, ki ga morajo - da bi začel veljati - odobriti s kvalificirano večino. Predlog, ločitev je že tako sporna in politično zelo občutljiva tema, je še povečal vznemirjenje v nekaterih državah članicah, ker bi morala biti v skladu z običajnimi pravili odločitev sprejeta soglasno, in torej ne s kvalificirano večino. "Komisija bo morala pregledati politične, pravne in praktične posledice takšnega sodelovanja," je bil previden evropski komisar za pravosodje Jacques Barrot. "Potrebujemo jasnejšo sliko."

V EU-ju se letno loči približno 845.000 parov, od tega se v 170.000 primerih ločita državljana iz različnih držav članic. "Upoštevaje svobodno gibanje je parom gotovo v veliko tolažbo, če vedo, da kar koli se zgodi, če gresta narazen, da bosta imela enake pravice in da bosta enako zaščitena, ne glede kje v EU-ju živita," je bila optimistična francoska pravosodna ministrica Rachida Dati.

Zamisli o enotni shemi glede ločitev naj bi po predvidevanjih najbolj nasprotovala Malta in Švedska, prva je močno katoliška in ločitve ne priznava, medtem ko se Švedska boji, da bi poenotenje znotraj EU-ja ogrozilo njeno liberalno družinsko pravo. Če bo deveterica res sodelovala na omenjenem področju, pa to ne pomeni, da so vrata mehanizma zaprta za druge države članice, ravno nasprotno, pobudi deveterice naj bi se priključile tudi Nemčija, Belgija, Portugalska in Litva.

K. T.