Po besedah premierja, ki se udeležuje vrha EU-ja v Bruslju, gre za velik zalogaj, na katerega se Slovenija pripravlja dobro in brez zamud.

"Smo bistveno dlje kot države, ki bodo predsedovale v približno enakem času kot mi. Razlika je le v tem, da bomo mi predsedovali prvič, za druge pa bo to le ponovitev vaje," je povedal ob robu zasedanja.

Ustava še ni rojena
Glede ustave meni, da si mora EU vzeti čas za oddih, saj je treba izoblikovati dolgoročno stališče, ki bi odgovorilo na vsebinsko dilemo po dvojni zavrnitvi. "Ustava še ni rojena. To bo šele potem, ko jo bo ratificiral parlament zadnje članice EU-ja," je dejal.

Luksemburško predsedstvo po njegovih besedah skuša izoblikovati takšno formulacijo, s katero bi tiste članice, ki dokumenta še niso ratificirale, odločanje lahko preložile, v tem času pa bi poiskali pot naprej.

• Vrh EU-ja v Bruslju

Na tem vrhu ni pričakovati vsebinskih rešitev, je prepričan Janša, saj je položaj v posameznih članicah zelo različen. Sam je zadovoljen, ker je Slovenija ustavo že ratificirala, saj bi se v nasprotnem tudi sama znašla v težkem položaju.

Dogovor še možen
Sicer pa je Janša izrazil upanje, da bodo na vrhu vendarle uspeli doseči dogovor o prihodnji finančni perspektivi za obdobje 2007-2013. Po njegovem je uspeh v rokah treh članic, in sicer Velike Britanije, Nizozemske in Francije, medtem ko sta Švedska in Nemčija že nekoliko popustili.

Nove članice v prihodnje ne morejo pričakovati veliko boljše rešitve od luksemburškega predloga, vsaj glede na vrstni red predsedovanja EU-ju v naslednjem obdobju, meni Janša. Zadnji luksemburški predlog je boljši od tistega iz začetka junija, čeprav se strinja, da ni tako razvojno naravnan kot predlog Evropske komisije.

Slovenija proti rabatu
Janša se je dotaknil tudi britanskega rabata, ki je pred vrhom v Bruslju najbolj razburjal voditelje EU-ja. Povedal je, da bo Slovenija v primeru nespremenjenega rabata v prihodnje morala plačati 200 milijonov evrov, zato je v skupini 24 članic, ki se jim rabat zdi neupravičen.