Milan Zver, Zoran Thaler in Tanja Fajon so povedali, da je referendumska "zmaga" zagovornikov ustavnih sprememb, ki jih je potrdilo 58 odstotkov volivcev, zelo pozitiven znak za Turčijo. "Mislim, da je to pozitiven rezultat, saj je to potrdilo, da je tudi velika večina Turkov za nadaljnjo demilitarizacijo in sekularizacijo turške družbe. To je ključnega pomena in eden izmed osnovnih predpogojev, da se približajo evropski integraciji," je prepričan Milan Zver (EPP).

Enakega mnenja je tudi Tanja Fajon (S & D), ki je potrdila, da so izidi pozitiven znak, ob tem pa je povedala, da ima "vsak poseg v spremembe ustave široke posledice, in če si tu sposodim besede, da se ustava menja s tresočo roko, lahko rečem, da je bilo turško vodstvo pogumno". Ob tem je Fajonova povedala, da se zaveda kritik nekaterih sprememb, predvsem glede sodstva in načina imenovanja sodnikov.

"Korak naprej v razvoju demokracije v Turčiji"
Zoran Thaler (S & D) je povedal, da so turški volivci podprli sveženj sprememb, ki so v skladu s pričakovanji Evropske unije, kar pomeni korak naprej v razvoju demokracije v državi. "Razmeroma velika udeležba na referendumu kaže na to, da so ljudje pripravljeni demokratično izraziti svojo voljo in podpreti približevanje Uniji. Pozitivne so tiste ustavne spremembe, ki krepijo enakost spolov, pravice in zaščito otrok ter delavcev, v določeni meri pa so lahko problematične uvedene spremembe v zvezi s povečanim vplivom vlade na imenovanje sodnikov," je prepričan Thaler.

Turčija hitreje v Unijo ali ne?
Na vprašanje, ali bodo izidi referenduma v Turčiji olajšali pot države v Evropsko unijo, je Zver odgovoril, da se bo to zagotovo zgodilo, saj so Turki naredili nekaj, kar je v duhu evropskega gledanja na demokracijo in pravno državo, vplivalo pa naj bi tudi na spremembo odklonilnega odnosa do Turčije. "Nekateri so trdili, da Turčija v kulturnem smislu še ni pripravljena biti članica Unije. Tokratni referendum je te ljudi demantiral, sej je pokazal, da je Turčija na pravi poti, seveda ne bo pripravljena še jutri, ampak sčasoma bo," je prepričan Zver.

Fajonova ob tem meni, da referendum poti Turčije v Evropsko unijo ne bo olajšal, bo pa Evropska unija te spremembe razumela kot turško proaktivnost. "Je pa seveda tu še ogromno za postoriti in upam, da bo ta trenutek odskočna deska za vse nadaljnje spremembe, ki so še nujno potrebne. Predvsem bi tu opozorila na svobodo govora in neodvisnost medijev, ki so pokazatelj demokratične družbe," je še povedala Fajonova.

"Tudi Evropska unija potrebuje Turčijo"
Milan Zver je ob tem povedal še, da ima Turčija še ogromno dela pri pogajanjih z Evropsko unijo, zato to ni vprašanje leta ali dveh, saj približevanje Uniji zahteva precej več časa. "Kot član skupine prijateljev Turčije v Evropskem parlamentu sem se pogovarjal s predstavniki Turčije in tam zlasti vladajoča stranka APK goji velik optimizem, da se bo približevanje Uniji zgodilo relativno hitro. Take stvari se ne dogajajo čez noč. Želim si, da Turčija pride v Evropsko unijo, tudi Evropska unija Turčijo potrebuje, a šele takrat, ko bodo izpolnjevali vse pogoje," je končal Zver.

Lojze Peterle meni, da gre za pomembmo politično spremembo oziroma izraz demokratične volje Turčije, kar po eni strani pomeni poskus demokratizacije, po drugi pa lahko dodatno polarizira razmerje med kemalizmom in sedanjo vladajočo politiko. Če bo AKP ta referendum izkoristil za novo volilno zmago, lahko tem spremembam sledi bolj celovita reforma turške ustave.

Peterle je poudaril, da je EU večkrat pozdravila ustavne spremembe, ki jih vidi kot izraz napredka v demokratizaciji Turčije. Hkrati pa je bilo dano več opozoril, da je treba nadaljevati z demokratičnimi reformami. Zdi se, da izid referenduma ni vplival na spremembo mišljenja pri tistih, ki menijo, da Turčija ne bi smela postati polnopravna članica EU.