Med prvimi, ki sta Turkom čestitala na novi poti, ki so jo izbrali s spremembami ustave, sta bila ameriški predsednik Barack Obama in nemški zunanji minister Guido Westerwelle. Ameriški predsednik je turškega premierja Recepa Tayyipa Erdogana poklical po telefonu in mu čestital. "Predsednik Obama je pozdravil nov val turške demokracije z odločitvijo na referendumu, ki so ga danes izpeljali v Turčiji," je v sporočilu zapisala Bela hiša.

Nemški zunanji minister je zapisal, da je bil referendum ključen za Turčijo in njeno morebitno članstvo v Evropski uniji. "Razprave v družbi, tudi o konkretnih oblikah ravnotežja moči v državi so vedno dobrodošle," je po poročanju BBC-ja povedal Westerwelle.

Rezultate referenduma je pozdravila tudi Evropska komisija. "Kot smo ponavljali že nekaj mesecev, so reforme korak v pravo smer, saj nagovarjajo številne zahteve v prizadevanju Turčije, da bi izpolnila kriterije za pridružitev Evropski uniji," je povedal Stefan Füle, evropski komisar za širitev.

Spremembe podprlo 58 odstotkov volivcev
Nedeljskega referenduma se je udeležilo 73,7 odstotkov od skoraj 50 milijonov volilnih upravičencev, sveženj 26 sprememb ustave je po začasnih uradnih podatkih podprlo 57,88 odstotkov volivcev, 42,12 odstotkov volivcev pa sprememb ni podprlo. Kot poroča Radio Slovenija, so reforme, ki prinašajo zmanjšanje pristojnosti najvišjih sodnih organov in vojske, potrdili v večjem delu države, razen na zahodu in jugu, ki veljata za utrdbi turških sekularistov ın nacionalistov.

Referendum je zaznamovala tudi dokaj nizka volilna udeležba na vzhodu in jugovzhodu Turčije, kjer živi kurdska manjšina, a to, da Kurdi niso sledili pozivu prokurdske stranke za mir in pravičnost k bojkotu, pomeni za Erdogana sporočilo, naj nadaljuje prizadevanja za rešitev kurdskega vprašanja. Ključno vprašanje pri tem je razorožitev teroristične Kurdske delavske stranke.

Erdogan prejel zaupnico in lahko računa na nov mandat
Nedeljski referendum je bil tudi neke vrste zaupnica vladi premierja Erdogana, potrditev ustavnih sprememb pa je pokazala, da ima premier še vedno visoko podporo javnosti in da lahko njegova stranka za pravičnost in razvoj (AKP) računa na vnovični mandat na parlamentarnih volitvah, ki bodo naslednje leto. Kljub temu pa Erdogan ne bo mogel spregledati 41 odstotkov volivcev, ki so glasovali proti, in njihovega strahu, da skuša s stranko AKP vpeljati avtokratsko vladanje.

Premier Erdogan je po objavi izidov med privrženci v Carigradu povedal, da so Turki prestopili zgodovinski mejnik in da so izbrali krepitev demokracije in vladavino prava. Njegovi sodelavci so po razglasitvi izidov že napovedali, da bo vlada takoj začela pripravljati novo ustavo, za katero naj bi si prizadevale doseči soglasje vse stranke. Analitiki ob tem opozarjajo, da bi vlada za krepitev demokracije storila največ, če bi znižala 10-odstotni prag za vstop v parlament.

Spremembe ustave iz leta 1982 za večjo demokracijo
Pri ustavnih spremembah gre za sveženj 26 reformnih ukrepov, s katerimi bi okrepili demokracijo v državi ter zmanjšali pristojnosti vojske in vojaških sodišč. Reforme med drugim odpirajo pot za civilna sojenja visokim predstavnikom vojske, otežujejo razpustitev političnih strank in dajejo parlamentu besedo pri imenovanju vrhovnih in ustavnih sodnikov. Poleg tega sta predvideni krepitev pravic žensk in otrok, pa tudi uvedba kolektivnih pogajanj o plačah javnih uslužbencev. Spremembe ustave je podprla tudi Evropska unija.

Vlada je prepričana, da bodo spremembe ustave, ki so jo napisali leta 1982, okrepile turško demokracijo, opozicija pa je spremembam ustave nasprotovala, saj so bili prepričani, da skuša premier Erdogan tako le utrditi položaj lastne stranke, ki se zavzema za večjo vlogo islama v državi. Premierja zdaj čaka predvsem premostitev prepada med zagovorniki in nasprotniki nove ustave ter reševanje kurdskega vprašanja.