Voditelji EU-ja Turčiji za začetek pristopnih pogajanj predlagajo 3. oktober 2005, je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Te ponudbe Turčija ne bi smela zavrniti, je še dodal Barroso. Nizozemski premier Jan Peter Balkenende meni, da je lahko cilj pogajanj priključitev, vendar brez zagotovljenega izida. Če pogajanja ne bi uspela, bi EU Turčiji poskusila zagotoviti pomemben položaj v evropskih povezavah, je še dejal Balkenende.

Turčija naj bi podpisala posebni dogovor, v katerem se zavezuje, da bo pred pogajanji z EU-jem priznala Ciper.

Turški premier Tayyip Erdogan je dejal, da je Turčija pripravljena tudi na spremembe v odnosih s Ciprom.

Vendar pa spremembe ne smejo prizadeti turških nacionalnih interesov. Erdogan je med delovno večerjo voditeljev EU-ja, ki se sestajajo na dvodnevnem vrhunskem zasedanju, še dejal, da pričakuje začetek pogajanj z EU-jem v prvi polovici leta 2005.

Turški zunanji minister Abdullah Gül pa je med večerjo voditeljev EU-ja dejal, da kakršno koli priznanje vlade v Nikoziji ne pride v poštev. Turčija je namreč doslej vztrajala pri stališču, da bi Ciper priznala, le če bi tudi ciprski Grki sprejeli načrt OZN-a, ki so ga enkrat že zavrnili na referendumu aprila letos.

Premier Erdogan je še pred začetkom vrha spremenil svoje stališče, da utegne Turčija ob novih zahtevah EU-ja za začetek pristopnih pogajanj celo zavrniti članstvo v Uniji. Dejal je, da Turčija Cipra takoj ne more priznati, vendar bo ob začetku pristopnih pogajanj za vstop v EU s Ciprom začela nov mirovni proces.

Na vrhu naj bi tudi dokončno potrdili sopredsedovanje Sloveniji čez dobri dve leti. Voditelji EU-ja na delovni večerji ob začetku dvodnevnega zasedanja govorijo tudi o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo in Hrvaško.

EPP za Hrvaško
Prvič po izvolitvi se bo zasedanja udeležil tudi premier Janez Janša, ki se je pred tem udeležil vrha najmočnejše politične skupine v Evropskem parlamentu, tj. Evropske ljudske stranke. Premierji iz njihovih vrst so po srečanju zahtevali začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško brez dodatnega pogojevanja. Voditelji naj bi na vrhu namreč določili začetek pogajanj s Hrvaško, vendar le če zagotovi polno sodelovanje s haaškim sodiščem.

Janša je pred začetkom vrha dejal, da je Hrvaška pokazala pripravljenost za sodelovanje s haaškim sodiščem, zato se mu zdi nepošteno, da Unija primer Anteja Gotovine postavlja kot pogoj, ki obrača na glavo vsa njena dosedanja prizadevanja.

Barroso poziva Turčijo
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Turčijo pozval k mirni rešitvi ciprskega vprašanja. Barroso namreč meni, da mora Turčija kot kandidatka za članstvo v Uniji Evropejce prepričati, da je pripravljena začeti pristopna pogajanja.

Erdogan v ofenzivi
Turški premier Recep Tayyip Erdogan se je pred začetkom vrha EU-ja sestal z nizozemskim kolegom Janom Petrom Balkenendejem ter predsedniki grške, italijanske, danske, belgijske in britanske vlade - Costasom Karamanlisom, Silviem Berlusconijem, Andersom Foghom Rasmussenom, Guyem Verhofstadtom in Tonyjem Blairom. Erdogan pravi, da bodo vsi omenjeni premierji zavzeli pozitivno stališče do turških vprašanj.

Liberalci za začetek pogajanj s Turčijo
Trije premierji iz vrst evropskih liberalcev, belgijski Guy Verhofstadt, finski Marti Vanhanen in danski Anders Fogh Rasmussen, so se zavzeli za začetek pristopnih pogajanj Evropske unije s Turčijo. Obenem so zavrnili vsakršno drugo možnost kot polnopravno članstvo Turčije v Uniji.

Tudi o Bolgariji in Romuniji
Voditelji Unije naj bi na delovni večerji potrdili tudi končanje pogajanj z Bolgarijo in Romunijo in njuno članstvo čez dobri dve leti, sprejeli pa naj bi tudi smernice za pogajanja o prihodnji finančni perspektivi, čeprav se pogledi članic precej razlikujejo.