Do ugotovitev so prišli z analizo dolgoročne vzdržnosti javnih financ, izsledki pa so pokazali, da v isto skupino kot Slovenija spada še 12 drugih držav članic EU-ja, torej slaba polovica sedemindvajseterice. Tako se kot države z velikim tveganjem glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ štejejo še Češka, Irska, Grčija, Španija, Ciper, Latvija, Litva, Malta, Nizozemska, Romunija, Slovaška in Velika Britanija.

Značilen dvig izdatkov
Za vse te države je dolgoročno značilen velik dvig izdatkov, povezanih s staranjem, zaradi česar bodo morale ukrepati, da bi omejile te izdatke.

Analiza je prinesla še ugotovitev, da je bila fiskalna politika v EU-ju v zadnjem letu uspešno osredotočena na reševanje gospodarstva iz recesije, kar je vplivalo na poslabšanje javnih financ.

Dolgoročna vzdržnost javnih financ je po mnenju komisije težava za vse države EU-ja, čeprav se njena resnost po državah članicah zelo razlikuje. Vrzeli v vzdržnosti so se v večini držav članic zaradi krize povečale in več držav je uvrščenih v kategorijo z višjim tveganjem, ugotavlja komisija.