Na Italijo pa niso naslovili t. i. modrega pisma, zgodnjega opozorila na previsok proračunski primanjkljaj.

Ministri, med njimi slovenski Dušan Mramor, so na srečanju v Bruslju namreč dobili trdna zagotovila italijanskega premierja Silvia Berlusconija, da bo Rim izvedel 7,5 milijarde evrov vredne ukrepe.

S temi ukrepi naj bi italijanski primanjkljaj letos ostal pod predpisano zgornjo mejo treh odstotkov BDP-ja. Med ukrepi je najpomembnejše zmanjšanje proračunskih izdatkov za 4,2 milijarde evrov. Berlusconi po odstopu Giulia Tremontija začasno opravlja tudi naloge finančnega ministra.

Grčija najverjetneje tudi letos čez mejo
Ministri pa so sprožili postopek proti Grčiji, ker je v lanskem letu imela primanjkljaj za 3,2 odstotka BDP-ja, velika verjetnost pa je, da bo nad mejo treh odstotkov tudi v letošnjem letu, še posebej zato, ker je velik del povečane porabe pripisan organizaciji poletnih olimpijskih iger.

Grčija, ki ima tudi odločno previsok javni dolg, saj je lani znašal 103 odstotke BDP-ja, mora ukrepe za znižanje primanjkljaja sprejeti že do novembra letos.

Finančni ministri so zaradi previsokega proračunskega primanjkljaja formalno sprožili postopek tudi proti šestim novim članicam EU-ja. Postopek so sprožili proti Poljski (4,1-odstotni primanjkljaj v letu 2003), Madžarski (5,9 odstotka), Češki (12,9), Slovaški (3,6), Malti (9,7) in Cipru (6,3).

Slednji sta opozorjeni tudi na previsok javni dolg, saj ta presega s pogodbo določeno referenčno mejo 60 odstotkov BDP-ja. Vse države so ministri tudi pozvali k ukrepanju za ukrotitev luknje oziroma uravnoteženje proračuna najkasneje do leta 2008.

Slovenije med šesterico ni, saj je njen primanjkljaj v mejah dovoljenega. Lani je znašal 1,8 odstotka BDP-ja, letos naj bi bil za desetinko odstotka višji, prihodnje leto pa naj bi spet dosegel 1,8 odstotka BDP-ja.

Mramor zavrnil očitke kolegov
Finančni minister Dušan Mramor vztraja, da je prvi konvergenčni program Slovenije za obdobje 2004-2007 realističen in ambiciozen. Na zasedanju finančnih ministrov je dejal, da kritične ocene niso korektne, ker ne upoštevajo posledic, ki jih bo imel na proračun vstop Slovenije v EU in Nato.

Mramor je posebej spodbijal razlago, da je Slovenija pri postavljanju proračunskih ciljev premalo ambiciozna, ker se z načrtovanim deficitom v višini 0,9 odstotka BDP-ja v letu 2007 ravnovesju približuje šele ob koncu programskega obodbja, kar ni skladno s srednjeročnim ciljem pakta o stabilnosti in rasti.