Predsedujoči EU-ju, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, je dejal, da se je povezava zdaj znašla v globoki krizi.

Kompromisni predlog so poleg Britancev zavrnili še Nizozemci, Švedi, Španci in Finci, medtem ko je skupina novink pod vodstvom Poljske (med njimi ni bilo Slovenije) sporočila, da se je pripravljena odreči delu denarja, če bi to omogočilo uspeh.

Čustveno o potezi novink
"Sram me je bilo, ko sem slišal, da so se celo nove članice, ena revnejša od druge, pripravljene odreči delu izplena za dogovor, ki ga ni bilo", je poudaril Juncker.

Čeprav glavnega krivca za propad pogajanj ni imenoval, je jasno, da gre za britanskega premierja Tonyja Blaira, ki pri vprašanju britanskega rabata ni bil pripravljen na kompromis. "Nimam komentarja. Nimam mnenja. Nimam nasveta, saj ti niso cenjeni," je dejal. Po Junckerjevem mnenju dogovor o financiranju Unije med letoma 2007 in 2013 v prihodnjih šestih mesecih še ne bo dosežen.

Francoski predsednik Jacques Chirac je ob tem kritiziral sebičnost Londona. Dejal je, da kriza, v kateri se je znašel EU, ne bo vplivala na pristopna pogajanja s Turčijo. Izrazil je pretresenost nad ponudbo novink, ki so bile pripravljene na zmanjšanje lastne pomoči.

Blair opravičuje potezo
Britanski premier Tony Blair je poudaril, da ni edini krivec za propad pogajanj o proračunu EU-ja. Ni šlo za vprašanje rabata, ampak za pošteno porazdelitev stroškov EU-ja med bogatejšimi članicami. Za blokado dogovora se je odločil, ker EU ni bil pripravljen na spremembe skupne kmetijske politike. Ne želimo, da revnejše članice plačujejo za nas, je dodal.

Spodbudneje o usodi ustave
Ob koncu vrha EU-ja je voditeljem uspelo sprejeti skupno izjavo o krizi z ustavno pogodbo, v kateri so podprli nadaljevanje procesa ratifikacije, čeprav zastavljenih časovnih okvirjev ne bo mogoče spoštovati. Unija bo vprašanje ustave ponovno odprla v prvi polovici leta 2006.