Po poročanju Radia Slovenija se je namreč razkorak med najbogatejšimi in najrevnejšimi Evropejci s širitvijo EU-ja podvojil. Za regionalne sklade je komisija tako namenila 336 milijard evrov, kar je skoraj tretjina proračuna.

Iz evropskih regionalnih skladov lahko črpajo članice in pokrajine, katerih BDP na prebivalca ne doseže 75 odstotkov evropskega povprečja. Še naprej bodo imeli pravico do denarja tudi tisti, ki so mejo presegli le zaradi širitve in splošnega znižanja povprečja, je še poročal Radio Slovenija. Izpostavil je, da kar 78 odstotkov denarja ali 264 milijard evrov Evropska komisija namenja dolgoročnemu gospodarskemu razvoju, povečevanju konkurenčnosti in zaposlovanju. Več kot 13 milijard evrov je namenjenih čezmejnim projektom med starimi in novimi članicami.

Zagotavljanje lizbonske strategije
Več denarja je namenjenega tudi izobraževanju mladih in odraslih v tujini. Za tovrstne programe je v prihodnji sedemletni perspektivi namenjenih trikrat več denarja kot doslej. Unija naj bi s tem ustvarila pogoje za izpolnitev lizbonske gospodarske strategije. Ta predvideva, da bo EU do konca desetletja postal najbolj dinamično in konkurenčno gospodarstvo sveta. Tega cilja pa brez velikih vlaganj v raziskave in razvoj ter izobraževanje ne bo mogoče doseči.