Z reformo, na podlagi katere bo Unija vinogradnikom ponudila velikodušne denarne nadomestke, če bodo opustili nekatere vinograde, želi EU doseči večjo konkurenčnost evropskih vin na svetovnem tgu trgu in vzpostaviti ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.

Evropa je namreč največja proizvajalka in porabnica vin na svetu, vendar pa njen izvoz raste mnogo počasneje kot uvoz drugih neevropskih proizvajalcev v Unijo. Tako ostajajo presežki, ki jih EU težko proda in zato Komisija upa, da bo z reformo uspela zmanjšati te presežke, izboljšati kvaliteto in povrniti 1,3 milijarde evrov primanjkljaja v evropskem vinskem proračunu.

Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel ocenjuje, da se preveč denarja porabi za prodajo vina, ki ostaja, namesto da bi poskušali izboljšati kakovost vina in povečevati konkurenčnost.

Troplastna reforma
Reforma, ki naj bi se začela uresničevati avgusta leta 2008, ima tri poudarke. Potrebno je povečati konkurenčnost evropskih proizvajalcev vina in okrepiti njihov sloves kot najboljših vin na svetu, ponovno je potrebno pridobiti stara, izgubljena tržišča, in osvojiti nova. Po mnenju Bruslja pa so nujna tudi poenostavljena in jasnejša pravila za vzpostavitev ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem.

Evropska unija si želi ohraniti tudi najboljše tradicionalne prakse vinske proizvodnje in tako prispevati k ohranitvi socialne in okolijske strukture podeželja.

Vinarji ukrepom ostro nasprotujejo
Evropski vinogradniki nad predlagano reformo niso navdušeni. Proizvajalci vin, predvsem tisti, katerih znamke so zaščitene, so povedali, da bi omenjeni ukrepi ogrozili stoletja tradicije proizvodnje vin, škodili prodaji in ogrozili njihovo prihodnost. Takšni so predvsem italijanski Chianti, španska Rioja ter francoski Chablis in burgundec, pa tudi slovenski cviček.