Sorodna novica Severna Makedonija in Albanija začenjata pristopna pogajanja

"Kakšen zgodovinski trenutek, Severna Makedonija in Albanija danes začenjata pristopna pogajanja z EU-jem. Tako sem vesela, da sem tu z vama," je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na skupni izjavi za medije z makedonskim premierjem Dimitrom Kovačevskim in albanskim premierjem Edijem Ramo.

S prvo medvladno konferenco članic Evropske unije in Severne Makedonije so se v Bruslju začela pristopna pogajanja med Skopjem in EU-jem. Pogajanja se začenjajo, potem ko so v ponedeljek članice EU-ja potrdile okvir zanje, še predtem pa je Bolgarija odpravila blokado Severne Makedonije na poti v EU.

"To je vaš uspeh in uspeh vaših državljanov. Delali ste tako trdo, da ste prišli do sem in pokazali ste tolikšno zavezanost našim vrednotam," je še poudarila. Zagotovila je, da bo Evropska komisija še naprej podpirala Albanijo in Severno Makedonijo na njuni poti v EU.

Na medvladni konferenci, ki jo vodi češki zunanji minister Jan Lipavsky, sodelujejo še visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell, evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi in makedonski premier Dimitar Kovačevski.

Michel: Severna Makedonija lahko računa na mojo podporo

"Makedonci, danes vaša država dela prvi ključni korak na poti pogajanj z Evropsko unijo. Kot sem dejal pred nekaj dnevi v Skopju, lahko Severna Makedonija računa na mojo polno podporo na tej poti," pa je zapisal v izjavi predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Tudi glede Albanije je poudaril, da je ta država trdo delala, da je uspešno izvedla potrebne reforme. Dodal je, da je pred pogajalci v Skopju, Tirani in Bruslju težko delo. V prihodnjih mesecih bo to predstavljalo trden temelj za odprtje sklopov pogajalskih poglavij, je pojasnil predsednik Evropskega sveta.

Državi kandidatki tako nadaljujeta svoje zbliževanje z EU-jem. Albanija se bo kmalu pridružila evropskemu mehanizmu za civilno zaščito, Severna Makedonija pa se bo pogajala o dogovoru z agencijo za zunanje meje EU-ja Frontex.

Kovačevski: Makedonski jezik ne bo nikoli predmet pogajanj

Ursula von der Leyen je Kovačevskemu zagotovila, da bo dogovor preveden v makedonski jezik. "Da smo prišli do tega cilja, smo sprejeli modre in domoljubne odločitve," je povedal Kovačevski.

"Sprejeli smo odločitev, ki ohranja makedonsko identiteto, jezik in kulturo. EU nas sprejema kot Makedonce, ki govorimo makedonski jezik, pri čemer spoštuje našo identiteto. To ne bo nikoli predmet pogajanj," je po prvi medvladni konferenci, s katero so se začela pristopna pogajanja, dejal makedonski premier.

Kovačevski, ki je v makedonščini govoril tako na medvladni konferenci kot pozneje na novinarski konferenci, je poudaril, da bo makedonski jezik s članstvom Severne Makedonije v EU-ju postal uradni jezik Unije. "Pri tem ne bo nobenih opomb," je zagotovil.

V parlamentu bo treba po njegovih besedah sprejeti tudi odločitve o nadaljnjih korakih na poti v EU. Med temi je sprememba ustave, ki bo v skladu z dogovorom z Bolgarijo potrebna za nadaljevanje pogajanj.

V skladu s pogajalskim okvirom bo Skopje obvezano tudi ohranjati dobrososedske odnose. Izpostavljen je prespanski sporazum z Grčijo, v skladu s katerim je Makedonija svoje ime spremenila v Severna Makedonija. Omenjen pa je tudi dogovor o dobrososedskih odnosih z Bolgarijo iz leta 2017.

Edi Rama se je zahvalil tudi Angeli Merkel

Makedonski premier se je zahvalil vsem evropskim prijateljem za podporo in poudaril, da bo makedonski jezik s članstvom Severne Makedonije v EU-ju postal uradni jezik EU-ja, kar je po njegovih besedah največji uspeh. Dodal je, da njihov jezik s tem ne bo zgolj zaščiten, ampak bo to poskrbelo tudi za njegovo večjo prepoznavnost.

Albanski premier Edi Rama se je zahvalil predsednici von der Leyen, "ki je vedela, kako se boriti za vse države članice EU in države, ki to želijo postati". Zahvalil pa se je tudi nekdanji nemški kanclerki Angeli Merkel.

"Gre za gradnjo močne, demokratične in evropske Albanije ter močnega, demokratičnega Zahodnega Balkana," je še dodal Rama.

Obema državama je ob začetku pristopnih pogajanj čestital tudi češki premier Petr Fiala, čigar država trenutno predseduje Svetu EU-ja.

Poziv Goloba: BiH-u status kandidatke do konca leta

Slovenski premier Robert Golob je v pismu predsednikoma Evropske komisije in Evopskega sveta Ursuli von der Leyen in Charlesu Michelu poudaril, da bi morala tudi Bosna in Hercegovina (BiH) dobiti status kandidatke za članstvo v EU-ju na podlagi izpolnjevanja realnih pogojev.

To bi se po njegovem mnenju moralo zgoditi "do konca tega leta, najpozneje na zasedanju Evropskega sveta decembra 2022".

Dodal je, da mora EU ob tem upoštevati svojo soodgovornost za razmere v BiH-u in novo geopolitično realnost v Evropi.

BiH mora pred podelitvijo statusa kandidatke za članstvo v EU-ju sprejeti zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu BiH-a in zakon o javnih naročilih, je v pismu, ki ga je 8. julija naslovil na von der Leyen in Michela, poudaril Golob. Pismo je v ponedeljek na Twitterju objavila slovenska vlada.

Premier je v pismu še poudaril, da bi bilo pomembno, da BiH sprejme strategijo reforme javne uprave in akcijski načrt ter strategijo upravljanja javnih financ, s čimer bi pokazali svojo zavezanost izboljšanju javne uprave.

Opozoril je še, da je BiH prestal obdobje vojne, ki je trajno razdelilo njegovo politično in upravno ureditev ter družbo, in poudaril, da bi s podelitvijo statusa kandidatke za članstvo v EU-ju okrepili progresivno, v prihodnost usmerjeno ravnanje države. Poudaril je, da je glavni razlog za stagnacijo države posledica nasprotujočih si vizij političnih elit BiH-a in nepripravljenosti teh elit, da bi dosegle potrebne kompromise za napredek države.

Evropski voditelji so na junija sprejeli sklep, da so BiH-u pripravljeni podeliti status kandidatke za članstvo v EU-ju. Evropsko komisijo so pozvali, naj poroča o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, ki jih je določila v svojem mnenju o kandidaturi BiH-a, da bodo lahko odločili o tem.