Ob podpori največje opozicijske stranke so protestniki pred poslopjem vlade sporočali, da ne potrebujejo Evrope, če jih bo ta prisilila v asimilacijo. Protestniki so namreč prepričani, da je francoski predlog izjemno slab za makedonski narod in nacionalne interese.

Vodja opozicijske stranke VMRO DPMNE Hristjan Mickoski pravi, da gre za ultimat in bolgarski diktat z zgodovinskimi apetiti po Makedoniji. Če bi vlada nanj pristala, bi to pomenilo konec makedonskega naroda, jezika, zgodovine, kulture, identitete. Zgodovinske učbenike, pravi, bi pisali le še Bolgari. Meni, da je treba zdaj počakati, ali bo Evropa pripravljena sprejeti civiliziran narod na civiliziran način, počakati bo treba na ljudi, ki bodo razumeli makedonske želje, in da se o identiteti ne bodo pogajali.

Tudi trenutna makedonska vlada je zadnji predlog sprejela previdno. Vlada nadaljuje z razpravo, a za zdaj ocenjuje, da gre lahko solidno osnovo. Med spornimi vprašanji je makedonski jezik, ki ga Bolgari ne priznavajo, ampak trdijo, da gre le za bolgarsko narečje.

Francoski predlog omenja le, da so v Uniji v zvezi z jezikom seznanjeni z enostranskima izjavama Severne Makedonije in Bolgarije. V Sofiji trdijo tudi, da so Makedonci umetna tvorba, nastala po drugi svetovni vojni in da so jim ukradli zgodovino.

Vlada brez potrebne večine za spremembo ustave

V predlogu sta omenjena tudi Prespanski sporazum z Grčijo in sporazum z Bolgarijo, iz leta 2017, ki pa govorita tudi o zgodovinskih vprašanjih. Makedonska vlada sicer ves čas vztraja, da morajo vprašanja jezika in zgodovine ostati izven pogajalskih okvirov.

Eden od ključnih bolgarskih pogojev za začetek pogajanj pa je tudi, da se v makedonsko ustavo vpiše bolgarska manjšina, za kar je v makedonskem sobranju potrebna dvotretjinska večina. Te premier Dimitar Kovačevski brez opozicije, ki je že na ulicah, nima.