Liberalci Evropskega parlamenta so namreč sestanek ministrov za evropske zadeve le 18 držav, ki sta ga predlagala Španija in Luksemburg, označili za resno nevarnost delitve Unije. Predlagatelja sta na seznamu povabljenih namenoma izpustila Francijo in Nizozemsko, kjer referendum za evropsko ustavo ni uspel, ter ostale članice, ki so zaradi tega odložile ratifikacijo.

Vse države, ki pogodbe niso ratificirale, so bile sicer povabljene le na naslednje srečanje, namenjeno vsem članicam EU-ja v drugi polovici februarja v Luksemburgu.

Grožnja nemškim prizadevanjem
Po prepričanju britanskega poslanca v EP-ju Andrewja Duffa predstavlja špansko-luksemburška ideja "resno nevarnost za delitev Unije", saj naj bi se lahko zato države, ki so ustavo ratificirale, zarotile proti drugim. Skrb vzbujajoča posledica tega pa bi bila lahko ogroženost prizadevanja za oživitev evropskega ustavnega procesa, ki si jih je zastavila naslednja na čelu Unije, Nemčija.

Konkretni nemški predlogi naj bi bili predstavljeni najpozneje do konca junija, kar naj bi rešilo ustavni zastoj. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmaier se je na omenjeno pobudo odzval previdno. Dejal je le, da "razume željo prijateljic ustave".

Srečanje le kot spodbuda k zbiranju mnenj
Španski in luksemburški diplomati svoj predlog branijo z argumenti, da bo prav to srečanje nemškemu predsedstvu pomagalo pri zbiranju mnenj in naj ne bi vodilo v delitev EU-ja. Razlike so se sicer pokazale takoj, ko je povabilo v Madrid sredi decembra zakrožilo med voditelji.