EU je tako le ponovil, da vojna ni rešitev. Tudi slovenski minister Karl Erjavec je po zasedanju povedal, da o sankcijah proti Rusiji zaradi Sirije niso govorili. Francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je bil ob prihodu na zasedanje sicer oster do stalnega laganja in dvojne igre Rusije v povezavi s konfliktom v Siriji. Rusija se po njegovih besedah pretvarja, da se bori proti terorizmu, medtem pa pusti, da skupina Islamska država zasede Palmiro. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pa je dodal, da je konec vojne v Siriji "iluzija".

Prednostna naloga je zaščita civilistov
Mogherinijeva je zaradi kršitev človekovih pravic v Alepu v petek napovedala razširitev sankcij proti posameznikom in pravnim osebam, ki so blizu sirskemu režimu, a o podrobnostih ni govorila. Visoka zunanjepolitična predstavnica je po zasedanju poudarila le, da razmere očitno niso spodbudne in da vojna ni rešitev, ter pozvala k neoviranemu zagotavljanju humanitarne pomoči.

Prednostna naloga EU-ja je po njenih besedah zaščita civilistov. Dva milijona Sircev ima dostop do pitne vode zaradi EU, milijon jih ima zatočišče, je ponazorila pomen dejavnosti Unije. Ministri so v pričakovanju vrha EU-ja in Afrike novembra prihodnje leto razpravljali tudi o Afriki ter odločili o sankcijah proti sedmim posameznikom na oblasti v DR Kongu zaradi nesorazmerne uporabe sile.

Erjavec pozval k doslednemu izvajanju dogovorov
Govorili so tudi o zunanjem vidiku migracij, pri čemer so preučili možnost razširitve migracijskih dogovorov z Malijem, Nigrom, Senegalom, Nigerijo in Etiopijo na druge države. Razmišlja se o razširitvi na Gano in Slonokoščeno obalo. Slovenija je izpostavila, da želi širitev teh dogovorov na Bangladeš, Afganistan in Pakistan, saj so zanjo glavna nevarnost migranti, ki prihajajo iz Azije, je povedal minister Erjavec.

Slovenski minister je izpostavil tudi, da so potrebna dodatna prizadevanja za okrepitev vračanja migrantov v matično državo v zameno za finančno pomoč. Znova je opozoril tudi na možnost drugega migracijskega vala na balkanski poti, ki bi dodatno destabiliziral regijo, in pozval k doslednemu izvajanju dogovorov.

Podpisan dogovor o skrbniškem skladu za Kolumbijo
Po zasedanju so se ministri neformalno pogovorjali s kolumbijskim predsednikom Juanom Manuelom Santosom, letošnjim dobitnikom Nobelove nagrade za mir. Ob tem so v Bruslju podpisali dogovor o skrbniškem skladu za Kolumbijo v podporo uresničevanju končnega mirovnega sporazuma, ki naj bi imel na voljo 95 milijonov evrov in naj bi bil osredotočen na razvoj podeželja. Skrbniški sklad za Kolumbijo je del širšega evropskega svežnja 585 milijonov evrov podpore mirovnim prizadevanjem v državi, ki med drugim vključuje ugodna posojila Evropske investicijske banke (EIB) in dejavnosti za razminiranje.

EU in Kuba za krepitev odnosov
Ob tem sta EU in Kuba podpisala sporazum o političnem dialogu in sodelovanju, ki so ga na obeh straneh opisali kot "zgodovinskega". "To je prvič, da imata EU in Kuba formalni okvir za dvostranske odnose," je poudarila Federica Mogherini. Bruselj je namreč pred tem vztrajal pri stališču iz leta 1996, da mora Kuba najprej zagotoviti spoštovanje človekovih pravic, šele nato je mogoča krepitev odnosov. Kuba je bila zato edina latinskoameriška država brez sporazuma o dialogu in sodelovanju z EU-jem.

"Gospodarske vezi z Evropo bodo za Kubo še naprej prioriteta ob gradnji učinkovitega in vzdržnega socialističnega gospodarstva," pa je poudaril kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Parrilla. Sporazum je po njegovih besedah dokaz, da je z vzajemnim spoštovanjem mogoče premostiti razhajanja.